Ministrstvo je ob objavi osnutka navedlo, da je cilj zagotoviti lažjo dostopnost do stanovanj mladim, starejšim ter drugim ranljivejšim skupinam prebivalstva ter povečati obseg fonda javnih najemnih stanovanj.
Matija Polajnar z ministrstva je torek v spletni razpravi o osnutku dejal, da se na ministrstvu zavedajo, da s predlagano spremembo ne bodo rešili vseh odprtih vprašanj na tem področju. Predlagane so najnujnejše spremembe, da se ustavi propadanje fonda javnih najemnih stanovanj in v določenem obsegu pridobivanje novih. Naj bi pa ministrstvo predlog novega stanovanjskega zakona začelo pripravljati takoj po sprejetju te novele.
Osnutek predvideva zvišanje neprofitne najemnine. Prenizka najemnina - vrednost točke za določanje te najemnine se ni revalorizirala od leta 2007 - naj bi bila namreč eden glavnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj, saj ne pokrije osnovnih stroškov in ne omogoča vzdrževanja stanovanj. Za zaščito socialno šibkih je predvidena hkratna prilagoditev subvencioniranja najemnine.
Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po osnutku se bo lahko SSRS zadolžil za 50 odstotkov izkazanega namenskega premoženja sklada, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po tem zakonu (sedaj 20 odstotkov). Občinski skladi naj bi se po novem lahko pri SSRS zadolžili v višini do 40 odstotkov namenskega premoženja javnega sklada (sedaj do 10 odstotkov).
Predvideno je, da bi imeli stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije predkupno pravico na občinskih zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih stavk.
Predlog predvideva vzpostavitev javne najemniške službe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Ministrstvo pričakuje, da se bodo za takšno oddajanje odločili lastniki, ki se želijo izogniti tveganjem, ki jih oddajanje na trgu prinaša. Ministrstvo kot spodbudo za tovrstno oddajanje v osnutku predlaga, da bi se takšnemu lastniku davčna osnova za davek od oddajanja premoženja v najem zmanjšala poleg normiranih stroškov še za polovico dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Višina najemnine, ki bi jo služba kot mesečno nadomestilo za uporabo stanovanja izplačevala lastniku stanovanja, bi bila po osnutku predmet individualnega dogovora med službo in lastnikom stanovanja.
Novosti so predvidene tudi glede večstanovanjskih stavb. Predvidena je sprememba glede potrebnih soglasij etažnih lastnikov, med drugim se bodo dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), štela med posle rednega upravljanja, tako da bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov (sedaj je za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje).
Poleg tega bi med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zadnje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, po osnutku uvrstili vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (z izjemo spremembe namembnosti, za katero bi bilo treba pridobiti 100-odstotno soglasje). Sedaj je za takšna dela potrebno 100-odstotno soglasje. Med posle, za katero je potrebno 75-odstotno soglasje, bi po predlogu uvrstili tudi odločanje o višjem znesku mesečnega vplačila v rezervni sklad.
Predvideno je, da bodo morali upravniki odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
Medtem ko je bilo v prejšnjih predlogih prenove stanovanjskega zakona predvideno, da bi bil mandat upravnika omejen na pet let, ta predlog določa, da bodo lahko etažni lastniki pogodbo o upravljanju stavbe z upravnikom sklenili za določen ali nedoločen čas, kot velja že sedaj.
Osnutek predvideva skrajšanje odpovednega roka za najemnika in za najemodajalca, in sicer za oba z 90 na 60 dni. Predvideno je tudi skrajšanje roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, in sicer s 60 na 30 dni.
