Potem ko je bil pod prejšnjo vlado v javni obravnavi že osnutek novega stanovanjskega zakona, se je ta vlada odločila le za novelo zakona in najnujnejše ukrepe, ki jih je mogoče izvesti v mandatu, ki ga ta vlada ima, je v razpravi, ki ga je organizirala Mreža Stanovanja za vse, dejal Matija Polajnar z ministrstva za okolje in prostor.
Med predvidenimi rešitvami je izpostavil revalorizacijo točke za določanje neprofitne najemnine - ki ni bila usklajena od leta 2007 ter tako ne omogoča pokritja osnovnih stroškov in s tem ohranjanja fonda javnih najemnih stanovanj - in hkratno prilagoditev subvencij. "S tem bi ustavili krčenje števila obstoječih javnih najemnih stanovanj," je dejal Polajnar.
Nove investicije skladov v gradnjo stanovanj bi omogočili z zvišanjem meje za zadolževanje stanovanjskih skladov. Dodatna najemna stanovanja na trgu želijo zagotoviti tudi z ustanovitvijo javne najemniške službe, prek katere bi stanovanja lahko oddajali zasebniki. Po ocenah, navedenih v osnutku, bi bilo v letu 2021 na ta način dodatnih 100 stanovanj, v letu 2022 200 stanovanj, v letu 2023 1000 stanovanj in v letu 2024 2000 stanovanj.
Predstavnik ministrstva je med ključnimi spremembami izpostavil tudi skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe, predkupno pravico stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij na zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih stavb, ki bi jih prodajale občine, ter uvedbo ločenih fiduciarnih računov za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavb posebej in spremembe glede soglasij lastnikov v večstanovanjskih stavbah.
Temeljni problem na stanovanjskem področju niso prenizke neprofitne najemnine, ampak to, da se je država v zadnjih 30 letih odpovedala stanovanjski politiki in področju ne namenja dovolj denarja, je menil mladi raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner. Vprašal je, ali bi lahko dokapitalizacija stanovanjskih skladov nadomestila dvig neprofitne najemnine in ali bi lahko ostrejši inšpekcijski nadzor najemnega trga uredil ta trg in nadomestil javno najemniško službo.
Da je nujen sistemski vir financiranja, se je strinjal direktor javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink. Menil je, da bi država v desetmilijardnem proračunu lahko našla sredstva v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. okoli 200 milijonov evrov letno, kot je bilo napovedano pod prejšnjo vlado. Uskladitev najemnine bo ustavilo krčenje fonda najemnih stanovanj, ne bo pa dalo možnosti za povečanje fonda. "Gre za gašenje požara," je ocenil.
V združenju stanovanjskih skladov po Rinkovih besedah sicer pozdravljajo uskladitev neprofitnih najemnin in prilagoditev pri subvencijah, možnost višjega zadolževanja skladov in ustanovitev javne najemniške službe. Želeli pa bi si, da bi v zakonu urediti tudi delovanje stanovanjskih zadrug.
0,4 odstotka BDP za stanovanjsko področje je minimalen delež, ki bi ga morala zagotoviti država za to področje, je menila pravnica in članica Združenja najemnikov Slovenije Milena Šmit. Spomnila je, da mora država po ustavi ustvarjati pogoje, da si ljudje zagotovijo primerno stanovanje, k aktivnosti na tem področju jo zavezujejo tudi mednarodni akti. Po njenem mnenju je osnovni manko osnutka, da ne vsebuje ocene posledic sprememb na socialnem področju, bi moral biti pa ravno to osnovni namen.
Polajnar je glede zadrug dejal, da predlagane spremembe v zakonu pomenijo "gašenje požara, nujne spremembe", opredelitev pogojev za delovanje zadrug pa da bi pomenilo sistemske spremembe. Tudi sicer predlagane spremembe ne bodo rešile stanovanjske problematike v celoti, je dejal na nekatere druge pripombe, npr. glede morebitne dodatne zaščite najemnikov, in napovedal, da se bo ministrstvo lotilo priprave sistemskega zakona takoj po sprejetju novele.