Na ustavnem sodišču so v obrazložitvi svoje odločitve pojasnili, da društvo državnih tožilcev ni upravičeni predlagatelj za vložitev zahteve. Vlagatelj se je pri tem skliceval na zakon o ustavnem sodišču, po katerem lahko, če so ogrožene pravice delavcev, zahtevo za oceno ustavnosti vloži tudi reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, so zapisali na ustavnem sodišču. Kot so pojasnili, društvo državnih tožilcev to ni, prav tako ga ni mogoče uvrstiti pod noben drug primer upravičenih vlagateljev za vložitev zahteve.
Na sodišču so obenem opozorili, da je za izkaz upravičenosti vložitve zahteve tudi neutemeljeno sklicevanje vlagatelja na to, da izkazuje pravni interes za izpodbijanje navedenih zakonskih določb. Po zakonu o ustavnem sodišču je izkazovanje pravnega interesa namreč procesna predpostavka za vložitev pobude, in ne zahteve, so pojasnili.
V društvu državnih tožilcev so aprila zahtevali presojo ustavnosti obširnega protikoronskega zakona v delu, ki začasno znižuje plače tožilcem. Po oceni društva zakon namreč neutemeljeno posega v ustavnopravna razmerja med vejami oblasti in ogroža izvrševanje sodne oblasti v kazenskih zadevah. V društvu so sicer že v postopkih priprave in sprejemanja zakona ves čas opozarjali, da je ta v delu, ki se nanaša na nižanje plač državnim tožilcem, strokovno neprimeren in krivičen.
Pobude za oceno ustavnosti vlagajo tudi posamezni državni tožilci. Ustavno sodišče je v juniju tako že zavrglo pobudo predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline. Sodišče je presodilo, da bi pobudo lahko vložila šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, česar pa ni storila, so navedli v sklepu.
