Kot so izpostavili v mnenju, objavljenem na spletni strani, AVK za presojanje kršitve pluralnosti v medijih ni strokovno usposobljena niti nima za te naloge zagotovljenih materialnih in finančnih sredstev. Prav tako ne razpolaga s potrebnimi znanji, da bi lahko ustrezno ovrednotili ali je javni interes na področju medijev prizadet.
AVK zato predlaga, da se postopek presoje javnega interesa jasno uredi. Prav tako naj se, kot to velja v primerljivih državah, za presojo tega interesa določi že usposobljen organ, ki je vsakodnevno v stikih z izdajatelji medijev in s tem povezanimi vertikalnimi trgi (npr. operaterji) in bo presojal ta vprašanja.
Ocenjujejo namreč, da predlog novele zakona o medijih po nepotrebnem in nejasno prepleta postopek koncentracije po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence s postopkom presoje koncentracije po predlogu zakona o medijih. Ločitev med postopkoma pa je nujna, so poudarili.
Kot so navedli, uporaba postopka presoje koncentracije po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence tako glede javnega interesa na področju medijev kot pluralnosti ni ustrezna in ni primerna.
Po oceni AVK je predlog novele zakona o medijih nejasen tudi v delu, ki opredeljuje izdajatelja medija, koncentracija katerih se presoja. Definicija je v predlogu ožja od definicije podjetja po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, saj bi bila edina relevantna okoliščina za presojanje koncentracije podjetij to, da prevzeto podjetje na ozemlju Slovenije ustvari en milijon evrov prometa.
Glede na predlog novele po oceni AVK nekatera od teh podjetij, čeprav imajo lahko na ozemlju Slovenije velike tržne deleže, ne bi zapadla pod domet predloga zakona, saj ne bi izpolnjevala pogojev za izdajatelja medija. Nejasna je tudi definicija izdajatelja medija, so opozorili.
Za obveznost priglasitve koncentracije AVK po zakonskem predlogu bi morala podjetja dosegati skupni promet v višini 35 milijonov evrov na ozemlju Slovenije, česar pa po navedbah AVK številna medijska podjetja ne dosegajo.
"Tako bi bili iz presoje izključeni primeri koncentracij, kjer bi izdajatelje medijev kupovala podjetja, ki so novoustanovljena, brez potrebnega kapitala, morebiti s celo neznanimi, spornimi lastniki, kot so npr. poštni nabiralniki s sedežem izven EU, ali so celo financirani s strani tujih držav, ali so pod njihovim vplivom, te države pa niso nujno zagovorniki demokratičnih vrednot," so opozorili.
Opozorili so še, da AVK s predlogom novele zakona o medijih, ki se nanaša na delovanje agencije, ni bila vnaprej seznanjena.
Predlog sprememb zakona o medijih je skupaj s predlogama novel zakonov o Radioteleviziji Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji pripravilo ministrstvo za kulturo. Sprva zelo kratko javno obravnavo, predvideno je bilo pet dni, je nato vlada podaljšala do 5. septembra. Tako vsebina predlogov kot način sprejemanja novel je v javnosti že naletel na številne kritike.
