Pri dopolnitvi državnega načrta so upoštevane tudi izkušnje iz tujine, so v sporočilu za javnost navedli na vladi.
Ministrstva in vladne službe, določene v državnem načrtu, bodo v 15 dneh po sprejemu tega slepa izdelale oziroma uskladile priloge in dodatke k državnemu načrtu, ki so v njihovi pristojnosti, in jih posredovale Upravi RS za zaščito in reševanje ter izvajalcem nalog iz svoje pristojnosti. Skladno s sklepom bodo nosilci načrtovanja na nižjih ravneh načrtovanja izdelali svoje načrte zaščite in reševanja z državnim načrtom najpozneje v 60 dneh po sprejemu državnega načrta.
Nosilci izdelave načrtov dejavnosti morajo v 30 dneh po sprejetju državnega načrta zagotoviti finančna sredstva in zalogo potrebnih materialno-tehničnih sredstev za najmanj en mesec delovanja, so še pojasnili na vladi.
Dosedanji državni načrt, ki vsebuje natančne protokole ukrepanja v primeru epidemije in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov, je bil aktiviran 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covida-19. Od takrat so pripadniki civilne zaščite pomagali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širitve virusa. Vlada pa je v začetku maja napovedala, da bo načrt dopolnila. Kot je takrat pojasnil minister za obrambo Matej Tonin, v načrtu manjkajo izvedbeni akti (odloki, navodila, usmeritve) in ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo.
Dopolnitev državnega načrta zaščite in reševanja je sicer eden od ukrepov, predlaganih v okviru poročila o aktivnostih zaščite, reševanja in pomoči ob pojavu bolezni covid-19 ter ukrepov za izboljšanje odziva z nosilci in roki izvedbe, ki jih je danes tudi sprejela vlada.
V sporočilu po seji vlade vsebine poročila ne navajajo, iz vladnih gradiv, pripravljenih za obravnavo na vladi, pa izhaja več predlaganih ukrepov na različnih področjih. Med drugim so pripravljavci gradiva predlagali pregled predpisov, ki so bili izdani v času epidemije, njihovo dopolnitev in medresorsko uskladitev, da bodo v primeru naslednjega vala epidemije pripravljeni za sprejem.
Sprejeti je treba tudi trajnejše zakonske podlage s področja delovnih razmerij, s katerimi bodo mogoče začasne zaposlitve in prerazporeditve med subjekti javnega sektorja, izdelati pa je treba tudi transparentno metodologijo nagrajevanja posameznikov zaradi izpostavljenosti večjim tveganjem in obremenitvam.
Definirati je treba zaščitno opremo in zdravila, ki jih mora imeti na zalogi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za obdobje enega meseca in državne blagovne rezerve za tri mesece. Slednje je vlada danes že naredila. Obenem pa je treba javnost obvestiti, za koga je namenjena zaščitna oprema iz državnih blagovnih rezerv, menijo pripravljavci gradiv. Preveriti in doreči je treba protokole delitve in dostave zaščitne opreme.
Ocenjujejo, da je potrebna tudi priprava rešitev za izvajanje skupnih javnih naročil. Zagotoviti pa je treba dobavo zaščitne opreme, ki izpolnjuje vse zahteve in ima predpisano dokumentacijo ter izvesti kakovosten prevzem. Izvesti pa je treba tudi spremembo področne zakonodaje, ki bo omogočala donacije vseh vrst materialno - tehničnih sredstev brez plačila DDV.
Predlagajo celostno ureditev izvedbe karantene.
Normativno pa je treba urediti tudi obvezno usposabljanje županov, direktorjev občinskih uprav, javnih zavodov, direktoratov, organov v sestavi.
Določiti je treba tudi vire in zadosten obseg financiranja aktivnosti za odzivanje v primeru epidemije, kot tudi ob drugih izrednih dogodkih, še piše v dokumentu, ki ga je na vladno mizo dalo ministrstvo za obrambo.
