Spremembe bodo imele velik pozitivni učinek na administrativne razbremenitve, so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Po ocenah se bo število posegov, za katere bodo njihovi nosilci zahtevali izvedbo predhodnega postopka, zmanjšalo za dobro polovico.
Spremenjena uredba namreč določa posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. S spremembami se dvigujejo pragovi, kdaj mora nosilec posega v okolje izvesti predhodni postopek. S tem bo teh postopkov manj.
Pragovi se spreminjajo na način, da ne ogrožajo temeljnega namena predhodnega postopka - to je zagotovitev, da se presoja vplivov na okolje izvede za vse posege, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje, tudi za tiste, ki ne presegajo praga, nad katerim je presoja vplivov vedno obvezna, poudarjajo v vladi. Tako ugotavljajo, da bi morali nosilci vseh posegov, za katere je bilo od leta 2014 ugotovljeno, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje (in je bilo zato v predhodnem postopku ugotovljeno, da je presoja vplivov na okolje obvezna), zahtevati predhodni postopek tudi v skladu z novo zakonodajo.
Pri spremembah se je okoljsko ministrstvo oprlo na analizo Arsa in primerjavo z nemško in avstrijsko ureditvijo. Prav tako zagotavljajo, da spremenjena določila še vedno izpolnjujejo zahteve evropske direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Drugi del sprememb se, kot je ministrstvo za okolje pojasnjevalo v predlogu uredbe, v povezavi z opredelitvijo pojmov nanaša na spremembe že dovoljenih posegov, posegov, ki se izvajajo, ali že izvedenih posegov. Drugače od veljavne uredbe so spremembe posegov, ki bodo predmet predhodnega postopka, le tiste spremembe, ki vplivajo na bistvene lastnosti posega. To so tiste lastnosti, zaradi katerih je bil poseg v okolje sploh uvrščen med posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje ali predhodni postopek, kot je denimo njegova zmogljivost.
Posebne ureditve so deležni kumulativni posegi. Določitev kumulativnega posega je vzpostavljena zaradi preprečevanja nevarnosti namernega drobljenja posega na manjše posege, s čimer naj bi se nosilec celotnega posega izognil presoji vplivov na okolje. Ureditev kumulativnega posega poudarja, da je več posegov iste vrste treba obravnavati kot celoto, če so ti posegi funkcionalno povezani, izvaja pa jih ena oseba ali jih izvajajo osebe, ki so ekonomsko povezane.
Opredelitev nekaterih izrazov daje nosilcem posegov in pristojnemu upravnemu organu jasnejše okvire za odločanje o tem, ali gre za poseg v okolje, za katerega je potreben predhodni postopek, oziroma spremembo posega v okolje, za katero je potreben tak postopek, so prepričani na ministrstvu.
Vlada ob tem poudarja, da bodo nosilci posegov kljub povišanju pragov za predhodni postopek vseeno morali pridobiti druga ustrezna soglasja oz. mnenja ter dovoljenja pristojnih organov, kot so denimo vodno ali naravovarstveno soglasje, mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ter vodno dovoljenje.
