c S
Na vrhu EU zgodovinski kompromis o svežnju za spoprijem s pandemijo 21.07.2020 13:22 Bruselj, 21. julija (STA) - Voditelji članic EU so peti dan pogajalskega maratona v Bruslju le dosegli zgodovinski kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki je povsem ohromil javno življenje in gospodarstvo. Kljub napetim, čustvenim in ostrim pogajanjem dogovor zdaj vsi branijo kot dober za njihovo državo in Evropo.

"Zgodovinski dan za Evropo," je poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron po več kot štirih dneh intenzivnih pogajanj in dveh neprespanih nočeh. Pogajanja so se zavlekla v peti dan, a vseeno rekorder po dolžini ostaja vrh iz Nice decembra 2000.

Voditelji so dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To naj bi bil evropski Marshallov načrt za spoprijem z zgodovinsko recesijo, v katero tone Evropa v primežu pandemije.

Slovenski premier Janez Janša je izpostavil, da z dolgega in napornega vrha EU odhajajo zadovoljni. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov. Uresničila je vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v obdobju 2021-2027, je poudaril.

Janša, ki se je kot slovenski premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, kar je dodatno prispevalo k dolžini pogajanj. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil.

Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

To je kompromis z varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Dansko in Švedsko, ki je ob podpori Finske nasprotovala nepovratnim sredstvom oziroma zahtevala, da se njihov obseg čim bolj oklesti. Četverica je v zameno za popuščanje dobila tudi radodarne rabate. Proračunski popust ima sicer tudi Nemčija.

Ključna vprašanja v pogajanjih so bila krovni obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje, odločanje o izplačilu sredstev iz tega instrumenta, pogojevanje sredstev z vladavino prava in novi lastni viri.

Ključni igralec je bil poleg nemške kanclerke Angele Merkel in Macrona, ki sta ob podpori predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela dejansko vodila pogajanja, še nizozemski premier Mark Rutte kot neformalni vodja varčne četverice, glavni antagonist in najtežavnejši pogajalec.

V minulih petih dneh so med voditelji letele ostre besedne puščice. Madžarski premier Viktor Orban je Rutteju očital, da ga sovraži. Macron pa naj bi varčni četverici zabrusil, da se obnaša kot bivši britanski premier David Cameron pred brexitom. A danes so vsi voditelji zmagovalci in vsi hvalijo dogovor.

Zgodovinskost svežnju sicer prinaša jedrni ukrep - začasen dvig praga lastnih virov, ki bo Evropski komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta pandemični dolg, tudi nepovratna sredstva, bo treba vrniti. Voditelji so se zavezali, da bodo to storili do konca leta 2058. Dvig praga lastnih virov morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti.

Da bi pandemični dolg laže odplačali, so se voditelji danes zavezali, da si bodo v prihodnjih letih prizadevali za uvedbo novih lastnih virov. Prvi korak bo davek na plastiko, ki naj bi ga uvedli z januarjem prihodnje leto.

Poleg tega bo Evropska komisija v začetku prihodnjega leta predlagala mehanizem obdavčenja ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih unija uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev s ciljem njune uvedbe najpozneje do januarja 2023. Predlagala bo tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti, konkretno možnost njene razširitve na letalstvo in pomorstvo.

Prvotni predlog povezave spoštovanja vladavine prava in koriščenja evropskega denarja je precej razvodenel. Voditelji so odločitev o tem vprašanju dejansko preložili. Kompromis velja za zmago madžarskega premierja, ki je ob podpori Poljske in Slovenije nasprotoval načrtovani povezavi.

Dogovor vključuje podnebno pogojevanje. 30 odstotkov vseh sredstev iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji bo treba nameniti za uresničevanje zelenih ciljev. Pogoj bo tudi zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, h kateremu Poljska še ni pristopila.

Sedemletni proračun je bil tokrat povsem na stranskem tiru. Kaže, da je bil dejansko skozi stranska vrata z nekaterimi kirurškimi spremembami sprejet februarski kompromisni predlog, na podlagi katerega so pogajanja tedaj klavrno propadla. Krovni obseg je nekoliko manjši, kot je bilo predvideno pred pandemijo in pojavom sklada za okrevanje.

Analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre Janis Emmanouilidis je rezultat opisal z besedami: nepovratna sredstva zmanjšana, posojila zvišana, v prihodnost usmerjeni izdatki okleščeni, rabati bistveno povečani, pogojevanje z vladavino prava razvodenelo. Vse to je res in nič od tega ni presenečenje. Vendar pa je dogovor nujen korak brez primere.