Minister za javno upravo Koritnik, predsednik DZ Igor Zorčič, vodje poslanskih skupin oz. njihovi predstavniki in nekaj ustavnih pravnikov so se v dvorani državnega sveta danes ponovno posvetovali o spremembah volilne zakonodaje za uresničitev ustavne odločbe.
Kot je v izjavi po posvetu spomnil Zorčič, je v državnem zboru pred nekaj meseci propadel poskus ukinitve volilnih okrajev in uvedbe relativnega prednostnega glasu. "To pomeni, da je pred DZ oz. strankami napor, da poskušajo ustavno odločbo implementirati vsaj na minimalen način, to je s spremembo volilnih okrajev," je dejal.
Tudi glede te rešitve obstaja več možnosti, ki se razlikujejo predvsem v tem, kakšne naj bodo razlike v velikosti okrajev. Pri tem Zorčič med parlamentarnimi strankami zaznava številna različna mnenja. Nekateri se zavzemajo za to, da bi predlog dopuščal celo 40 ali 50-odstotno odstopanje med volilnimi okraji, nekateri so za to, da bi bilo le do 15 odstotkov. Večje odstopanje med okraji bi bilo po njihovem mnenju ustavno neskladno.
Minister Koritnik je v izjavi po posvetu povedal, da so tako mnenja stroke kot mnenja strank različna. Po njegovih navedbah pa se v smeri uresničitve ustavne odločbe strinjajo, da prednostni glas ni realna možnost, pač pa je bistveno bolj realna rešitev prilagoditev velikosti volilnih okrajev.
Velikosti volilnih okrajev pa se po njegovem mnenju morda daje prevelik pomen, saj je kriterijev več. Zagotavlja, da se pri predlogu za preoblikovanje okrajev na ministrstvu ne bodo osredotočili le na število prebivalcev, ampak bodo upoštevali tudi druga merila, med drugim geografsko zaokroženost in zgodovinske povezave.
"Če so merila in argumenti, da se zaradi geografske zaokroženosti ali zgodovinske povezave razmerje v velikosti okrajev dvigne na ena proti tri oz. na 50-odstotno, je tudi to lahko sprejemljivo," je povedal Koritnik.
Na ministrstvu za javno upravo bodo vse argumente in stališča skrbno preučili, predlog po koncu parlamentarnih počitnic predstavili poslancem in ga v parlamentarni postopek predvidoma predložili v začetku oktobra.
Če bodo med počitnicami, ko bodo pripravljali rešitve, ugotovili, da je smiselno pred poslance predložiti dva predloga, ker bi to pomenilo večjo verjetnost za uresničitev ustavne odločbe, bodo to tudi storili, je napovedal. Zagotovil pa je, da v volilne enote ne bodo posegali.
Koritnik verjame, da bodo skupaj, z državotvorno držo vseh strank, do 21. decembra uspeli najti rešitev in uresničiti ustavno odločbo.
V zvezi s spremembami volilne zakonodaje je sredi junija poslance nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Opozoril je, da bo vsako odlašanje s spremembami te zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev.
