Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je za STA poudarila, da so pobudniki tako odločitev sodišča pričakovali in so z njo zelo zadovoljni. "S tem se bo do malo bolj tehtnega premisleka ustavil interventni režim, ki je bil vsiljen v času koronavirusa," pravi. Postopki bodo odslej znova tekli po stari veljavni zakonodaji, "ki je dobra".
Glede gradbenih projektov, ki so morda že stekli v skladu z določili protikoronske zakonodaje, je Šifkovič Vrbica dejala, da so bila v vmesnem času izvedena dejanska ali procesna dejanja skladna z veljavnim zakonom in torej niso sporna. "Odslej pa ti členi ne veljajo več in je treba prenehati s temi dejanji," je poudarila.
Na vprašanje, kaj je s postopki, v katere se denimo v tem času niso mogle vključiti nevladne organizacije, ki po protikoronski zakonodaji niso izpolnjevale pogojev, pa je Šifkovič Vrbica pojasnila, da bo lahko tisti, ki je izgubil pravni položaj, sedaj uporabil izredna pravna sredstva in ga znova dosegel.
Ustavno sodišče bo sicer, kot je spomnila Šifkovič Vrbica, obravnavalo vse člene, ki so jih predlagali pobudniki, z izjemo le prvega odstavka 100g. člena iz noveliranega prvega protikoronskega zakona. Ta skrajšuje rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje. Prav tako je ustavno sodišče za vse predlagane člene (znova z izjemo prvega odstavka 100.g člena) do končne presoje zadržalo izvrševanje.
Sodišče je sicer, kot je še izpostavila sogovornica, priznalo pravni interes pobudnikoma ustavne presoje Lutra in Društvo za preučevanje rib Slovenije. S pravnim interesom nevladne organizacije Focus, ki je bila tretji pobudnik, se nato ni ukvarjalo.
Medtem ko so ustavni sodniki sprejeli pobudo glede četrtega odstavka 100.d člena, so zavrgli pobudo glede vseh ostalih členov, ker naj ne bi na pobudnike neposredno učinkovali. Vendar pa je sodišče v naslednji točki odločilo, da bo samo začelo presojo ustavnosti vseh predlaganih členov (razen prvega odstavka 100.g člena), ker gre za pomembno medsebojno povezanost zakonskih določb.
V vladnih vrstah medtem opozarjajo predvsem na dejstvo, da bodo z odločitvijo Ustavnega sodišča zastali številni pomembni infrastrukturni projekti. "Ko se boste naslednjič Korošci, Belokranjci, Zasavci in Posavci spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, in mnogi drugi, zakaj ni obvoznice, ki jo blokira kako obskurno društvo za zaščito zlate ribice, se obrnite na Ustavno sodišče RS," je na družbenem omrežju Twitter zapisal premier Janez Janša.
Da je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo zadržalo 'prvo lopato' na tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos, je na Twitterju spomnil tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
Na resornem ministrstvu za okolje in prostor so medtem zadržanje dela sprememb zakonodaje obžalovali. "Sklepe ustavnega sodišča bomo skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj," so zapisali.
Glede gradbene zakonodaje so sicer na ministrstvu ocenili, da "pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi". Tako denimo še naprej veljajo 100.b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako velja 100.c člen, ki v zvezi z mnenji mnenjedajalcev v postopkih umeščanja v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo zahteva jasna, strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena stališča, ki morajo vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.
Ostaja tudi prevlada druge javne koristi, opredeljena v 100.č členu, preprečitev podvajanja postopkov v 100.d členu, ter 100.h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve.
Na ministrstvu so opozorili tudi, da je še naprej v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki prav tako uvaja nove pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Če se ne bodo prilagodile pogojem iz tega zakona, bodo organizacije izgubile status delovanja v javnem interesu, v tem primeru pa tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, so navedli.
Ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.
