Ministrstvo za kulturo je minuli teden dalo v javno razpravo predloge novel zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, zakona o medijih, zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Možnost podajanja pripomb za zadnje tri naj bi se iztekla v sredo, predlogi pa med drugim bistveno posegajo v spremembe financiranja in upravljanja dveh javnih novičarskih servisov.
Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin pa so se na na popoldanskem sestanku dogovorili, da javno razpravo podaljšajo do konca avgusta, so potrdili v DeSUS in NSi. Da bo temu tako je popoldne za Radio Slovenija povedal tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ivan Oven, a datuma na spletni strani e-demokracija za zdaj še niso spremenili.
Po navedbah predsednice DeSUS Aleksandre Pivec koalicijski partnerji danes o vsebini predlogov niso razpravljali, saj jih še niso utegnili preučiti. So pa tako v DeSUS kot v NSi izpostavili, da mora svoje povedati še strokovna javnost.
K podaljšanju javne razprave so danes sicer pozvali številni predstavniki iz vrst strokovne javnosti, med njimi tudi generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran. A ne le rok za pripombe, sporne so tudi predlagane rešitve.
Curran je v pismu premierju Janezu Janši izrazil tudi zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti.
Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze so se pridružili tudi v Evropski zvezi novinarjev in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope.
Predlogom sprememb novel medijskih zakonov nasprotuje Sindikat novinarjev Slovenije, saj so po njihovi oceni "usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga". Nasprotujejo slabitvi financiranja javne službe, ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter krepitvi vloge oblasti v javnih medijih in prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe RTVS.
Odzvali so se tudi v reprezentativnih sindikalnih centralah, na katere so se v ponedeljek obrnili sindikati, ki zastopajo zaposlene na RTVS. V pozivu, ki so ga centrale posredovale vladi, DZ in poslanskim skupinam, predlagajo, da se predlogi zakonov nemudoma umaknejo iz javne obravnave in da se opravi transparentno usklajevanje predlogov z vsemi relevantnimi deležniki, nato pa naj se za javno obravnavo predloga nameni najmanj 60 dni.
Do kratkega roka za javno razpravo je kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Vsebinsko se pri varuhu v predloge še niso spuščali, rok pa je zagotovo prekratek, je opomnil. Kot je še dejal Svetina, so danes dobili tudi pobudo, naj se v sprejemanje zakonodaje varuh vključi tudi vsebinsko.
Tudi aktiv novinarjev informativnega programa TV Slovenija je ob predlogu zakona o RTVS zaskrbljen. V njem namreč prepoznava določbe, ki bi resno ogrozile obstoj RTVS kot nepogrešljivega sredstva za obveščanje javnosti. Prav tako meni, da je le nekajdnevna razprava za tako korenite spremembe nesprejemljiva, da pomeni žalitev za medije, njihove ustvarjalce in javnost. Izrazili so svojo podporo vodstvu RTVS, da še naprej vztraja pri tem, da se zakonodaja, ki bi bila po njihovi oceni izrazito v škodo javnemu zavodu, ne sprejme. Pristojne pa pozivajo, da storijo vse za zaščito programa, zaposlenih in ugleda hiše.
Danes so se oglasili še v Združenju novinarjev in publicistov, v katerem podpirajo predlog o prerazporejanju dela rtv-prispevka drugim medijem. Po njihovem mnenju bi takšna rešitev prisilila Radiotelevizijo Slovenija, da se obnaša bolj tržno. A hkrati dodajajo, da bi bilo treba obseg oglaševanja do določene mere tudi omejiti, da se Radiotelevizija Slovenija ne bi preveč skomercializirala.
Tudi rešitev, da se pet odstotkov denarja nameni uresničevanju javnega interesa na področju medijev, se združenju ne zdi problematična, saj je vseeno, ali se denar za te namene zagotovi proračuna ali iz rtv-prispevka, saj da gre v vsakem primeru gre za javni denar. Glede sprememb pri imenovanju nadzornikov STA menijo, da je vseeno, ali jih imenuje vlada ali DZ. Bi bilo pa po njihovem mnenju smiselno določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.
Predlog novele zakona o medijih pa med drugim ohranja predpisane deleže slovenske glasbe, a z drugačno opredelitvijo slovenske glasbe. Kot slovensko glasbo opredeljuje skladbe, ki so izvajane v slovenskem jeziku, in instrumentalne skladbe, producirane ali izdane v Sloveniji. Za Zvezo sindikatov vseh glasbenikov Slovenije je definicija ustrezna, sindikalna konferenca glasbenikov pri Glosi pa ji nasprotuje, prav tako lastnik več radijskih postaj Leo Oblak.
Zvrstili so se tudi prvi odzivi iz vrst evropskih poslancev iz Slovenije. Ljudmila Novak (EPP/NSi) se sicer strinja, da so spremembe medijske zakonodaje priporočljive, vendar pričakuje, da se tovrstne zakonodajne spremembe zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko ter brez časovnega pritiska. Po oceni Irene Joveve (Renew/LMŠ) pa je nesprejemljivo, da se na tak način spreminja zakonodaja in da se želi poseči v delovanje STA in RTV, podrediti njihovo delovanje in financirati medije, ki so blizu vlade.
Na predlog po njihovem mnenju škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje so v javnem pismu opozorili tudi člani Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in še nekateri posamezniki. Kot so zapisali, predlogi sprememb kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju javnih medijev in STA. Poudarjajo, da je RTVS izjemno pomembna nacionalna kulturna in umetniška ustanova, ki ustvarja in ohranja nacionalno glasbeno, filmsko in dramsko produkcijo, nenazadnje pa je pravzaprav edina medijska organizacija v Sloveniji, ki sistematično skrbi za temelj naše identitete, to je slovenski jezik.
