c S
Slovenija gostila najpomembnejšo letošnjo mednarodno konferenco ustavnega prava 13.07.2020 07:05

Smo sredi neizbežnega prehoda iz obdobja svobode izražanja v dobo zasebne cenzure, v kateri bo majhno število lastnikov spletnih velikanov odločalo, katere novice in informacije bo svetovna javnost dobila in katere ne. To je glavna ugotovitev mednarodne virtualne konference ‘Svoboda izražanja v 21. stoletju’, na kateri so nastopili najvplivnejši pravni strokovnjaki z vseh kontinentov. 

V dveh dneh je na tej najpomembnejši letošnji znanstveni konferenci o svobodi izražanja, ki je tudi doslej največji mednarodni pravniški dogodek pri nas, pred 130 udeleženci z referati nastopilo 52 vodilnih strokovnjakov za svobodo izražanja in dostop do informacij z vseh kontinentov, med njimi tudi profesorji z najboljših univerz Oxford, Cambridge in Harvard. Dogodek, predviden v Ljubljani in zaradi Koronavirusa izveden po spletu, je pretekli vikend gostila Alma Mater Europaea, organiziral in vodil pa jo je profesor dr. Jurij Toplak.

Osrednji predavanji sta imela Mark Tushnet, profesor na Pravni fakulteti Univerze Harvard in bivši podpredsednik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, dekan pravnega študija Centralno-Evropske univerze in član Nadzornega odbora Facebooka in Instagrama András Sajó.

András Sajó je v osrednjem predavanju pojasnil velike spremembe, katerim smo priča zaradi vse večje moči spletnih platform. Svoboda izražanja, ki je bila desetletja tako pomembna za demokracijo, slabi na pomenu in postaja nepomembna. Komunikacija se namreč z javnega prostora prestavlja na zasebne spletne strani, ki pravno gledano podoben prostor kot poslovni prostori zasebnih podjetij. Tam pravil svobode izražanja ne postavlja država, ne ustava, ampak podjetje in njegov lastnik. Ker je teh podjetij malo, prehajamo v obdobje, kjer bo o tem, katera komunikacija bo objavljena, odločalo majhno število lastnikov spletnih portalov kot so Facebook, Twitter in Google. 

Profesor pravne fakultete univerze Harvard Mark Tushnet je predlagal, da neresnice in groženje na spletu obravnavamo strožje kot tiste izven spleta. Nizki stroški, velikanski doseg in možnost anonimnega širjenja groženj in neresnic na spletu opravičujejo strožjo obravnavo spletnih kršitev.

Profesor prava na Pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak, ki je vseh dvajset ur moderiral program konference, je vodil tudi okroglo mizo o prihodnosti svobode govora na socialnih omrežjih. Olivier Sylvain, profesor pravne fakultete Fordham v New Yorku, kjer predava tudi Toplak in Jacob Rowbottom, profesor na Oxfordu, sta se strinjala, da so spletni brskalniki kot zasebna podjetja po sedanjem pravu povsem svobodni pri rangiranju rezultatov in pri odločitvi, katere rezultate bodo prikazali. 

Udeleženci so se strinjali, da lahko po sedanjem razumevanju svobode izražanja s prilagajanjem rezultatov iskanj brskalniki odločijo volitve ali referendume ter usmerjajo svetovno javno mnenje. Boštjan M. Zupančič se je zavzel za razlago Evropske konvencije človekovih pravic, ki bi ščitila pravico uporabnikov spletnih omrežij do širjenja vsebin, Rowbottom pa za omejitev lastninske pravice lastnikov spletnih medijev ter uvedbo varovalk za zaščito uporabnikov spletnih medijev, ko ti izbrišejo njihove objave ali zaprejo uporabniške račune. 

Mednarodno združenje ustavnega prava je konferenco ‘Svoboda izražanja v 21. stoletju’, izvedlo 3. in 4. julija iz Slovenije. 

IUS-INFO, 13. julij