Medtem ko je Evropska komisija predlagala prihodnji sedemletni proračun v vrednosti 1100 milijard evrov, je Michel predlagal nekoliko manj, 1074 milijard evrov. Obseg za sklad za okrevanje je ohranil pri 750 milijardah evrov, tudi razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili. Za nepovratna sredstva naj bi šlo 500 milijard evrov, za posojila pa 250 milijard evrov.
Spremembe glede ključa za nacionalne ovojnice
Nekaj sprememb je pri izračunavanju nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, osrednjega instrumenta v svežnju za okrevanje, ki so tudi ena največjih novosti. Michel predlaga, naj bo 70 odstotkov sredstev za nacionalne ovojnice izračunanih na podlagi ključa, ki ga je predlagala komisija, in dodeljenih v prihodnjih dveh letih, preostalih 30 odstotkov pa na podlagi novega ključa pozneje.
Ta sprememba je odziv na kritike, ker komisija utemeljuje ključ za razdelitev sredstev zlasti na podatkih o brezposelnosti v obdobju pred krizo, ki po mnenju mnogih ne izraža prizadetosti zaradi covida-19, medtem ko naj bi novi ključ za 30 odstotkov sredstev temeljil na padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letih 2020 in 2021, kar naj bi ustrezno zrcalilo učinke krize.
To se sicer nanaša samo na instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je namenjenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev. 217 milijard naj bi bilo tako med članice razdeljenih po sedanjem ključu, 93 milijard pa po novem. Kako bo to vplivalo na trenutne nacionalne ovojnice, je torej na tej točki nemogoče reči. Poleg tega pogajanj še ni konec.
Predsednik Evropskega sveta je ob predstavitvi novega predloga izpostavil šest ključnih gradnikov prihodnjega dogovora: poleg že omenjenih obsega proračuna in sklada za okrevanje, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili ter nacionalnih ovojnic so to še rabati - Michel predlaga ohranitev rabatov za Dansko, Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo in Švedsko v enkratnem znesku - ter upravljanje in pogojevanje.
Ključno vprašanje pogojevanja
Pogojevanje je izjemno pomembno in večplastno vprašanje. Prvi vidik se nanaša na nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, ki jih bodo članice pripravile ob upoštevanju letnih evropskih proračunskih, reformnih in naložbenih priporočil. Načrte bodo potrjevale članice s kvalificirano večino na podlagi predloga komisije, odločitev o izplačilu sredstev pa bo sprejela komisija ob upoštevanju mnenja članic.
Drugi vidik vprašanja pogojevanja je nov Michelov predlog, da mora biti 30 odstotkov proračunskih sredstev povezanih z uresničevanjem zelenih ciljev, medtem ko je komisija predlagala 25-odstotno podnebno kvoto.
Tretji vidik pa je povezava med spoštovanjem načela vladavine prava in proračunom. To je izjemno občutljivo vprašanje, sploh ob upoštevanju dejstva, da je za dogovor o proračunu potrebno soglasje. Michel je ohranil svoj februarski predlog, da naj članice o sankcijah zaradi nespoštovanja načela vladavine prava odločajo s kvalificirano večino, kar pomeni, da je sprejetje odločitve težje kot po predlogu komisije, po katerem bi obveljal predlog komisije, razen če bi bila kvalificirana večina proti.
Michel poudarja, da je ta predlog most med zelo različnimi stališči in da pomeni napredek glede na sedanji položaj, ko povezave med vladavino prava in proračunskim denarjem sploh ni. Poudaril je tudi, da bodo vladavino prava krepili tudi z dodatnimi proračunskimi sredstvi za določene programe, kot sta boj proti dezinformacijam in za pluralizem medijev.
Še en nov element pogojevanja je vključil Michel. Pogoj za pridobitev sredstev iz sklada za pravičen zeleni prehod, v okviru katerega naj bi levji delež dobila Poljska, bo zavezanost cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poljska je edina članica, ki se k temu cilju doslej ni zavezala.
Novi lastni viri
Celoten sveženj za obnovo Evrope po pandemiji temelji na ukrepu dviga praga lastnih virov, ki bo omogočil zadolževanje Evropske komisije na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep bodo morali ratificirati vsi parlamenti članic.
Najti pa bo treba tudi vire, s katerimi bo unija pandemični dolg odplačala. Komisija je predlagala, naj se začne dolg odplačevati šele po letu 2027, a Michel je začetek odplačevanja v svojem predlogu premaknil na leto 2026. Predlagal je tudi, da naj bo lastni vir iz davka na plastiko vključen že takoj na začetku tega večletnega okvira, leta 2021.
Poleg tega predlaga v prihodnjem letu dogovor še o dveh novih lastnih virih - obdavčenje ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih unija uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev - ter pripravo obnovljenega predloga za shemo trgovanja z izpusti.
Rezerva za brexit
Novost v Michelovem predlogu je tudi posebna rezerva za brexit, v kateri naj bi bilo pet milijard evrov. Ta denar naj bi bil namenjen državam in sektorjem, ki jih bo brexit najbolj prizadel. Podrobnosti bodo določili pozneje na podlagi novembrskega predloga komisije, saj je treba najprej počakati na izid pogajanj o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva.
Voditelji članic unije bodo poskušali dogovor doseči na zasedanju 17. in 18. julija, torej prihodnji petek in soboto. To bo njihovo prvo fizično srečanje po uvedbi pandemičnih omejitev, ki se lahko po neuradnih napovedih zavleče tudi v nedeljo. Kot možen datum za še en julijski vrh pa se neuradno že omenjata 27. in 28. julij.
