Zakonska ureditev delovanja sodišč v času izrednega dogodka se je namreč ob epidemiji covida-19 pokazala kot nujna, vendar, kot so sporočili z vlade, premalo fleksibilna glede na različne okoliščine in intenzivnost izrednega dogodka.
Namen spremembe je tako zagotoviti ustrezno pravno podlago za prilagoditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka in postopnost v sprejemanju ukrepov, ki se nanašajo na vsa ali samo na posamična sodišča. Predlog daje predsedniku vrhovnega sodišča zakonsko podlago za uporabo različnih vzvodov glede obsega omejevanja delovanja sodišč, ki so v tistem trenutku najbolj primerni, da se zagotovi čimbolj nemoteno in redno izvajanje sodne oblasti.
Poleg tega predlog predvideva spremembo delovanja sodišč v poletnem času, v katerem skuša omogočiti čimbolj redno izvajanje sodne oblasti. Sodišča bi v obdobju od 15. julija do 15. avgusta odločala o nujnih zadevah, v katerih bi tekli procesni roki, prav tako bi potekalo vročanje.
Glede nenujnih zadev procesni roki ne bi tekli. Sodišče bi lahko razpisalo narok v nenujnih zadevah le, če bi se s tem strinjali obe stranki. Glede na predlog bo vročanje možno, na začetek teka procesnega roka pa bo stranka obveščena na sodnem pisanju. Zaradi manj omejenega obsega delovanja sodišč kot po veljavni zakonodaji, bi se nadomestil tudi izraz sodne počitnice, in sicer s primernejšim terminom poletno poslovanje. V letošnjem letu pa bodo sodišča med 1. in 15. avgustom še poslovala v omejenem obsegu.
Vlada je sprejet predlog poslala DZ v obravnavo po nujnem postopku, so še sporočili.
