Kot so za STA pojasnili na zavodu, bodo v torek 2133 delodajalcem izplačali 1,2 milijona evrov povračil nadomestil plač iz sheme čakanja na delo zaradi višje sile in poslovnih razlogov, 88 delodajalcem pa 66.870 evrov povračil nadomestil plač, izplačanih ob karanteni.
Skupno gre za precej nižji znesek od tistega, nakazanega 10. junija, ko je zavod 27.193 delodajalcem izplačal 116,1 milijona evrov povračil nadomestil plač.
Skupaj z vsemi preteklimi nakazili bo sicer z današnjim dnem za čakanje na delo nakazanih 160,5 milijona evrov, za karanteno pa 129.123 evrov.
Nakazana povračila so daleč od številk, ki jih je vlada predvidela za zaščito trga dela. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, je namreč ukrep povračil nadomestil zaposlenih na čakanju ali zaposlenih, ki ostajajo doma zaradi višje sile, ocenila na okoli 700 milijonov evrov, ukrep povračil nadomestil za karanteno pa ob sprejemanju interventnega zakona na 520.000 evrov.
Zavod sicer povračila nadomestil plač delodajalcem trenutno še izvaja na podlagi zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, prvega protikoronskega zakona za blaženje posledic epidemije covida-19 in njegove novele, ki pokrivajo ukrepe za del marca, april in maj oz. do preklica epidemije.
Nato se bodo začela tudi nakazila po tretjemu protikoronskemu zakonu, ki je v veljavi od 31. maja in je med drugim podaljšal ukrep čakanja na delo do konca junija ter uvedel subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Vloge po tem zakonu lahko delodajalci oddajajo od 3. oziroma 12. junija.
Medtem pa je vlada v nedeljo določila še besedilo četrtega protikoronskega zakona, po katerem bo shema čakanja na delo na voljo najmanj do konca julija, strošek karantene, ki je bil od preklica epidemije na ramenih delodajalcev, pa bo znova prešel na državo, a najdlje do 30. septembra.
