Kolektivne pritožbe je na odbor SE za socialne pravice, ki nadzoruje spoštovanje evropske socialne listine, vložila mednarodna nevladna organizacija Univerza Ženske Evrope (University Women Europe UWE).
Med 15 državami, ki jih je odbor nato vzel pod drobnogled, so bile poleg Slovenije še Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Nizozemska, Norveška, Portugalska in tudi Švedska - edina, v kateri ni ugotovil kršitev socialne listine.
Po ugotovitvah odbora EU je v vseh 15 državah, torej tudi v Sloveniji, v veljavi ustrezna zakonodaja, ki jasno priznava pravico do enakega plačila za enako delo, kljub temu pa v vseh razen na Švedskem prihaja do vztrajnih kršitev te pravice.
V prvi vrsti so kršitve posledica nezadostnega napredka pri zmanjševanju razlik v plačilu med spoloma, v nekaterih primerih pa tudi nepreglednosti plač na trgu dela, neučinkovitih pravnih sredstev, ki jih imajo na razpolago žrtve diskriminacije, ter nezadostnih pooblastil in/ali sredstev, s katerimi razpolagajo nacionalni organi za enakopravnost spolov. Poleg tega ženske ostajajo slabo zastopane na vodstvenih položajih v podjetjih.
V Sloveniji je odbor ugotovil kršitve socialne listine, ker ni zagotovljen dostop do učinkovitih pravnih sredstev in ker ni omogočena preglednost oziroma primerljivost delovnih mest in plač.
Poleg tega je odbor za Slovenijo soglasno ugotovil, da krši člen 20c evropske socialne listine, s tem ko ne dosega zadostnega napredka pri zagotavljanju pravice do enakih možnosti in enakega obravnavanja na delovnem mestu z vidika enakega plačila ne glede na spol.
Po podatkih Eurostata je bila razlika v plačilu med spoloma v Sloveniji leta 2017 osemodstotna, medtem ko je bila v celotni EU v povprečju 16-odstotna. A prav v Sloveniji je ta plačna vrzel v letih 2010-2017 narasla najbolj v EU, saj je leta 2010 znašala zgolj 0,9 odstotka in je bila najnižja v uniji.
Glede razlik v plačilu med spoloma je odbor SE sicer ugotovil, da se te več državah zmanjšujejo, a napredek ni zadosten. Te razlike sicer niso več izključno ali celo primarno rezultat diskriminacije same po sebi, ampak so predvsem posledica razlik v t. i. povprečnih značilnostih žensk in moških na trgu dela. Tu gre za različne dejavnike, od koncentracije enega spola v določenih gospodarskih dejavnostih do slabe zastopanosti žensk na bolje plačanih položajih v podjetjih.
Generalna sekretarka SE Marija Pejčinović Burić je ob današnji objavi ugotovitev opozorila, da "so razlike v plačilu med spoloma v sodobnih družbah nesprejemljive, a vendarle še naprej ostajajo ena glavnih ovir pri doseganju resnične enakopravnosti".
"Evropske vlade morajo nujno okrepiti ukrepe, ki bodo zagotovili enake možnosti na delovnem mestu," je poudarila.
