Na zagovornika se je tako med drugim obrnila posameznica, ki naj bi bila pri oceni delovne uspešnosti javnih uslužbencev v javnem sektorju ocenjena slabše zaradi starševskega dopusta.
Kot je izpostavil zagovornik, ocena delovne uspešnosti ne sme biti nižja zaradi upravičene odsotnosti delavcev. Nosečnost, materinstvo in starševstvo obenem sodijo med osebne okoliščine na podlagi katerih je v skladu z zakonodajo diskriminacija prepovedana, zato je zagovornik posameznici svetoval glede pravnih sredstev, ki so ji na voljo v postopku pritožbe zoper prejeto oceno. Na njegov predlog je posameznica tudi podala predlog za ugotavljanje diskriminacije.
Poleg tega je obravnaval tudi primer posameznice, ki je navedla, da je kronična pulmološka bolnica. Menila je namreč, da bi morala biti upravičena do nakupa v trgovinah v času, ko so lahko nakupovale ranljive skupine. Zagovornik je pri tem opozoril, da so se trgovci držali poročanja medijev, da naj bi bili do nakupa v tem času upravičeni samo invalidi, upokojenci in nosečnice, pri tem pa so izpustili druge ranljive skupine. Posledično kronični bolniki niso imeli dovoljenega vstopa v trgovine v tem času.
Zagovornik je posameznici tako pojasnil, da odlok velja za vse ranljive skupine, je pa opozoril na nekatere nejasnosti. Težko je bilo namreč enoznačno določiti, kdo so ranljive skupine, ki jih je odlok zajemal. Po oceni zagovornika osebe s kroničnimi obolenji dihal gotovo sodijo med ranljive skupine in je tako prijaviteljici predlagal, da s tem seznani tudi trgovca in si za ta namen pridobi zdravniško potrdilo, da je kronična bolnica.
Na zagovornika pa se je glede spremembe odloka o preprečevanju širjenja bolezni covid-19, da je prehod na zunanjih in notranjih mejah Slovenije med drugim dovoljen za obisk ožjih družinskih članov, obrnila tudi nevladna organizacija. Zanimalo jo je namreč, kdo šteje za ožjega družinskega člana in ali med ožje družinske člane sodita tudi partnerja v partnerski zvezi in nesklenjeni partnerski zvezi po zakonu o partnerski zvezi.
Kot je pojasnil zagovornik, je vlada na spletni strani pojasnila, da za ožjega družinskega člana štejejo zakonec, tudi izvenzakonski partner, otroci in posvojenci. Med ožje družinske člane sodijo tudi partnerji v partnerski zvezi in nesklenjeni partnerski zvezi dveh moških in dveh žensk, ki imata po zakonu na vseh pravnih področjih enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza oziroma zunajzakonska skupnost. Drugačna razlaga predpisov bi povzročila možno diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, je še opozoril zagovornik.
Strokovna služba zagovornika na brezplačni telefonski številki 080 81 80 svetuje tistim, ki zatrjujejo, da so bili neenako obravnavani na podlagi osebnih okoliščin spola, starosti, narodnosti, rase, invalidnosti, spolne usmerjenosti, nosečnosti in podobno, je še zapisano na spletni strani zagovornika.
