Hauc je podvomil v nekatere navedbe Rožančeve v medijih in ji med drugim očital, da ni opravila svojih nalog ter ni naredila ničesar, da bi sistem preprečevanja pranja denarja v banki postal boljši in transparentnejši. Namesto tega naj bi bila po njegovih besedah "bolj vztrajna pri zahtevah po še višji plači".
Rožančevi je še očital, da je zaobšla pravilnike banke in sta bila njena težava in odgovornost, da banka poročila ni (pravočasno) uvrstila v obravnavo.
Rožančeva je zato konec leta 2017 vložila zasebno kazensko tožbo, v kateri je Haucu očitala več kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Prvostopenjsko sodišče ji je pritrdilo, vendar je bila nato sodba razveljavljena. Okrožno sodišče je postopek ponovilo in Hauca znova obsodilo. Hauc je dejal, da sodbe ne bo izpodbijal na vrhovnem sodišču, komentirati pa je ni želel.
Tožba je sicer del širše zgodbe o domnevnem pranju denarja v Novi KBM v času, ko jo je vodil Hauc. Ta je bil na čelu banke od marca 2012 do konca februarja 2015. Da sistem v banki ne ustreza zakonskim standardom in posledično obstajajo velika operativna tveganja v nadzoru nad pranjem denarja, so inšpektorji Banke Slovenije prvič ugotovili leta 2014. Hauca pa so, tako časnik Dnevnik, vztrajno opozarjali na visoke dvige gotovine z računov v poslovalnicah Nove KBM v Novi Gorici, ki so jih opravljali sumljivi italijanski državljani.
Italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore je leta 2017 poročal, da je Rožančeva pripravila poročilo, v katerem naj bi analizirala nit sumljivih bančnih operacij med oktobrom in marcem 2014 ter predlagala smernice za delovanje v skladu z zakonodajo. A vodstvo ni sledilo njenim nasvetom in jo je odstavilo s položaja.
Domnevno pranje denarja v Novi KBM sta pred leti obravnavali tudi parlamentarni preiskovalni komisiji.
