Komisija je proti tem 21 članicam sprožila postopke zaradi kršenja evropske zakonodaje, in sicer je 12 držav, med njimi Slovenija, dobilo že drugi opomin, devet pa jih je doslej dobilo prvi opomin.
Poleg Slovenije so dva opomina dobili še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Litva, Luksemburg, Latvija, Romunija in Slovaška. Prvi opomin pa so dobile Češka, Nemčija, Estonija, Madžarska, Italija, Malta, Poljska, Portugalska in Švedska.
V EU je bilo v letu 2017 zabeleženih 15 milijonov žrtev hudih kaznivih dejanj, kot je fizično in spolno nasilje, je izpostavila podpredsednica komisije Vera Jourova ob predstavitvi petletne strategije, sploh prve strategije o pravicah žrtev v zgodovini EU.
"Vsaka tretja ženska je po svojem 15. letu doživela fizično oziroma spolno nasilje," je poudarila. Le približno tretjina žensk, ki doživijo fizično ali spolno zlorabo, vzpostavi stik s pristojnimi organi.
Med omejitvami zaradi pandemije novega koronavirusa so zabeležili še več nasilja v družini, spolnih zlorab otrok, kibernetske kriminalitete ter kriminalitete iz sovraštva zaradi rasizma in ksenofobije, zato je namen strategije zagotoviti tudi, da okvir zaščite žrtev vzdrži v kriznih razmerah.
Strategija se osredotoča na dva cilja: zagotoviti, da bodo žrtve lahko prijavile kazniva dejanja, zahtevale odškodnino in si čim bolj opomogle od posledic kaznivega dejanja, ter izboljšati sodelovanje vseh akterjev za pravice žrtev.
Kot ključne prioritete komisija izpostavlja učinkovito komunikacijo z žrtvami in zagotavljanje varnega okolja, v katerem lahko prijavijo kazniva dejanja, izboljšanje zaščite najbolj ranljivih žrtev, olajšanje dostopa žrtev do odškodnine ter krepitev sodelovanja akterjev na področju pravic žrtev.
EU je leta 2012 sprejela direktivo o pravicah žrtev, a kljub temu žrtve kaznivih dejanj še vedno ne morejo povsem uveljavljati pravic, izpostavljajo v Bruslju. Komisija bo po potrebi do leta 2022 predložila predloge za dodatno krepitev teh pravil.
