Državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij je vlada vključila v drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19, ki ga je DZ potrdil konec aprila. Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Poroštvo se bo izvršilo tako, da bo banka za unovčeno poroštvo prejela gotovino iz državnega proračuna, lahko pa bo prejela tudi obveznice SID banke ali države.
Zakon, ki je v veljavi od 1. maja, določa najvišji obseg glavnic kreditnih pogodb, za katere velja jamstvo države, pri dveh milijardah evrov. So pa predstavniki vlade med obravnavo omenjali možnost povečanja tega zneska, če bi se izkazala potreba.
Izvedbeno uredbo na podlagi tega zakona je vlada sprejela že sredi maja, a je zaradi nekaterih dilem zdaj pripravila novo. Bančni sistem je denimo vztrajal, da morajo biti pravila ob podpisu posojilne pogodbe in izvedbena pravila poroštvene sheme povsem jasna. Odprta vprašanja so se med drugim nanašala na način obveščanja o stanju poroštvene kvote ter morebitnega unovčevanja poroštva z denarjem ali obveznicami.
Z danes sprejeto novo uredbo so po pojasnilih finančnega ministrstva "odpravljene še zadnje nejasnosti glede odobravanja kreditov, zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije, ki so namenjeni zagotovitvi dodatne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu".
Z njo se izrecno določa, da je do sprejetja posebne uredbe, s katero vlada predpiše podrobnosti glede poplačila unovčenih jamstev z obveznicami, mogoče izplačilo poroštvene obveznosti le v denarju. To je sicer določil že zakon.
Uredbi je dodana tudi priloga, ki podrobneje določa seznam dokumentacije, na podlagi katere bo SID banka vnaprej preverjala, ali so izpolnjeni pogoji za izpolnitev poroštvene obveznosti države. SID banki pa uredba nalaga, da na svojih spletnih straneh objavlja podatke o trenutni porabi jamstvene kvote. To bo prispevalo k temu, da bodo banke vnaprej seznanjene, koliko od omenjenih dveh milijard evrov je že porabljenih.
V novi uredbi so uporabljene tudi maksimalne možnosti v smeri nepreklicnosti in nepogojnosti poroštva, upoštevaje, da je poroštvo dano ex-lege in da pomeni tudi državno pomoč, so še pojasnili na ministrstvu.
Zdaj pričakujejo, da bodo banke s hitrim odobravanjem posojil po zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 zagotovile zadostno in potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu, ki se sooča z negativnimi posledicami epidemije, s tem pa bo preprečena hujša gospodarska škoda.
