Notranje-varnostni postopek, s katerim na policiji preverjajo očitke o domnevno neupravičenih vpogledih v podatke politikov, še poteka. Ko bo končan, mora policija o tem poročati direktoratu za policijo, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).
Sredi februarja so namreč člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravili nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pri čemer so po navedbah takratne generalne direktorice policije Tatjane Bobnar med drugim zahtevali podatke o domnevno neupravičenih vpogledih v podatke določenih politikov v policijskih evidencah. Policija jim zahtevanih podatkov ni dala, ker je ocenila, da člani Knovsa za to nimajo pravne podlage, je pa uvedla notranje-varnostni postopek, da preveri očitke.
V zadevo se je vključil tudi direktorat za policijo in druge varnostne naloge na MNZ in od policije zahteval poročilo o notranje-varnostnem postopku. Kot so navedli na MNZ in policiji, končno poročilo še ni bilo pripravljeno, saj notranje-varnostni postopek na policiji še ni končan. Za zdaj je policija direktoratu posredovala le vmesni odgovor, v katerem je pojasnila dotedanje postopke in ugotovitve.
Kot so zapisali na MNZ, bodo z notranje-varnostnim postopkom "ugotovljena dejstva in okoliščine morebitnih odklonskih pojavov in ravnanj uslužbencev policije". "Če bo z notranjo preiskavo ugotovljen sum kaznivega ravnanja, bo policija uvedla ali predlagala uvedbo ustreznega postopka pred pristojnimi organi in sprejela ukrepe za vzpostavitev notranje varnosti na preiskovanem področju," so navedli za STA. Sume neupravičenih vpogledov v podatke politikov v inšpekcijskem postopku sicer preverja tudi Informacijski pooblaščenec RS.
Na sume nedovoljenih vpogledov v podatke politikov na policiji se je pred dnevi odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Ta je v intervjuju za televizijo Nova24TV dejal, da "je nekaj dni nazaj prišla informacija, da so konec lanskega leta, ko so se začeli medstrankarski spori zaostrovati, umaknili t. i. zvonček z evidence osebnih podatkov prvakov koalicijskih strank". Zvonček po njegovih besedah nadzorniku pove, da je bilo vpogledano v podatke osebe, šlo pa da naj bi za takratnega predsednika DeSUS Karla Erjavca in predsednika SMC Zdravka Počivalška. Ukaz naj bi po Janševih navedbah prišel s strani ministra za notranje zadeve.
Na policiji so v zvezi s tem pojasnili, da na "področju varovanja podatkov v policiji oziroma pri sledljivosti vpogledov v evidence konec preteklega leta ni bilo nikakršnih sprememb", res pa je bil sprejet interni akt, ki ureja predpisovanje "signaliziranja preverjanja v informacijskem sistemu policije".
Za zagotavljanje varnosti določenim osebam, denimo varovanim osebam, kar je npr. minister za obrambo, lahko namreč policija po njenih navedbah vzpostavi signaliziranje preverjanja v informacijskem sistemu policije. Z drugimi besedami gre torej za opozorilo nadzornikom, če kdo vpogleduje v podatke varovanih oseb ali t. i. zvonček, kot ga je imenoval Janša.
A so na policiji ob tem poudarili, da je sledljivost vpogledov v podatke zagotovljena v vsakem primeru, torej neodvisno od tega, ali je zvonček nameščen ali ne.
Z na novo sprejetim internim aktom pa so po navedbah policije celovito uredili "signaliziranje preverjanja" in postopke v tej zvezi. Med drugim pa so na podlagi varnostne ocene tudi zmanjšali nabor oseb, za katere je bilo vzpostavljeno tovrstno signaliziranje preverjanja.
Na ministrstvu jim ni znano, da bi takratni notranji minister Poklukar dal ukaz o odstranitvi zvončka z vpogledovanja v podatke o Erjavcu in Počivalšku.
