c S
Objava prisluhov v javnem interesu 01.06.2020 10:02 Ljubljana, 01. junija (STA) - Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za revizijo poslovneža Tomaža Lovšeta, ki je zaradi objav prisluhov, iz katerih je bilo razvidno ozadje prodaje Mercatorja, od Dnevnika zahteval odškodnino. Potrdilo je, da v konkretnem primeru pravice do ugleda in zasebnosti Lovšeta ni treba zaščititi bolj kot pravico do svobode izražanja.

Časnik Dnevnik je leta 2013 objavil članke, v katerih so novinarji citirali tudi navedbe iz prisluhov Tomažu Lovšetu, ki je svetoval hrvaškemu koncernu Agrokor pri nakupu Mercatorja. Policija je Lovšetu prisluškovala na podlagi sodne odredbe zaradi predkazenskega postopka v zvezi z njegovimi posli pri Diners Club Slovenija, v prisluhe pa so se ujela tudi zakulisna dogovarjanja glede prodaje Mercatorja.

Dnevnik je pridobil in objavil nekatere dele prisluhov, pri čemer sta trčili Lovšetova pravica do ugleda in zasebnosti ter pravica do svobode izražanja. Vrhovno sodišče se je pri tehtanju obeh pravic pridružilo mnenju prvostopenjskemu in višjemu sodišču, da ima javnost pravico biti obveščena o okoliščinah prodaje enega največjih slovenskih podjetij, katerega usoda vpliva na celotno politično in gospodarsko sfero v državi.

"Cilj spornih objav je bilo razkritje vplivne gospodarske mreže znotraj in zunaj Slovenije, zato nikakor ni mogoče pritrditi revidentu, da je bil njihov glavni namen njegova osebna diskreditacija ali očrnitev," so po navedbah Dnevnika zapisali vrhovni sodniki.

Strinjali so se, da je Lovše relativno javna osebnost in da so Dnevnikovi novinarji svoje delo opravili korektno in v dobri veri. "Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek (zadevo Diners Club Slovenija). Zato sta bili tožnikova domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja ustrezno zavarovani, toženec pa z objavami ni vplival na kazenski postopek v teku," so zapisali vrhovni sodniki.

Dodali so, da ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. Kot je razvidno iz sodbe, so se vrhovni sodniki v veliki meri oprli na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v preteklosti že odločalo o podobnih primerih.

Zoper časopisno hišo Dnevnik, nekdanjo odgovorno urednico Suzano Rankov in še tri nekdanje novinarje Dnevnika sicer poteka tudi kazenski postopek, v katerem jim tožilstvo očita zlorabo osebnih podatkov. Dnevnik in nekdanji novinarji se zagovarjajo kot nedolžni.