Povod za pogrom v Trstu, ki so mu sledila druga podobna dejanja v Julijski krajini, so bili dogodki v Splitu, v katerih sta dan prej umrla italijanska mornarja.
Častnika italijanske vojske z ladje Puglia sta 11. julija 1920 v Splitu z ladje odnesla jugoslovansko zastavo, prebivalci Splita pa so se odzvali z napadom na italijanske mornarje na kopnem. Splitski orožniki so čolnu z italijanskimi vojaki prepovedali pristanek, a so italijanski mornarji odgovorili s streli ter na kopnem ubili demonstranta Mateja Miša. Orožniki so streljali nazaj in na čolnu zadeli kapitana in strojnika ladje. Oba sta umrla dan kasneje, navaja italijanska Wikipedija.
13. julija 1920 so na osrednjem trgu v Trstu, kot v knjigi Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921 navaja Milica Kacin-Wohinz, pripravili shod, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali maščevanje žrtev iz Splita in javno pozivali k lovu na "nevarne" Jugoslovane. Pri tem je bil ubit povsem nedolžen kuhar hotela Bonavija Giovanni Nini. Na zborovanju so javno oznanili, da so Slovenci umorili italijanskega državljana, kar je množico spodbudilo, da se je z vzkliki "Al Balcan, al Balcan" razjarjena napotila do Narodnega doma, katerega del je bil hotel Balkan.
Narodni dom je bil v času, ko je do njega prišla razjarjena množica, zaprt. Neposredno pred prihodom protestnikov sta bili iz tretjega nadstropja hotela Balkan odvrženi ročni granati, izstreljeni so bili tudi streli, pri čemer je bil ubit vojaški častnik Luigi Cassano, osem ljudi je bilo ranjenih.
Narodni dom je pred prihodom protestnikov že stražilo 410 mož, in sicer 250 vojakov, sto kraljevih stražnikov in 60 karabinjerjev, saj so italijanske oblasti predvidevale, da bi lahko bil dom tarča napada.
Vojaki, ki so varovali Narodni dom, so na strele in granati iz hotela odgovorili s streljanjem na poslopje doma. To je protestnike vzpodbudilo, da so vdrli v stavbo, polili prostore z bencinom in jih zažgali. Poleg tega so protestniki gasilcem onemogočili, da bi požar gasili, zato so ti lahko zgolj zavarovati okoliške stavbe. Ognjeni zublji v Narodnem domu so bili zadušeni šele naslednji dan, stavba je pogorela.
Gostom hotela je pred ognjenimi zublji uspelo pobegniti z izjemo lekarnarja Huga Robleka iz Radovljice, ki je umrl pri skoku skozi okno.
Demonstranti so se po požigu Narodnega doma še isti dan znesli nad drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu, skupno 21 po navedbah Primorskega dnevnika iz leta 2010. Tarče napadov so bile banke, odvetniške pisarne, stanovanja, ljudska šola srbske pravoslavne cerkve, urad in stanovanje delegata kraljevine SHS, gostilne, skladišča, trgovine, knjigarne ter tiskarna časnika Edinost. Divjanje po mestu, ki so ga kasneje poimenovali tudi tržaška kristalna noč ali šentjernejska noč tržaških Slovencev in Slovanov, je trajalo do poznih večernih ur.
Požig Narodnega doma v Trstu je zelo poslabšal politični položaj v Julijski krajini. Razbohotilo se je narodno sovraštvo med Italijani in Slovenci, kar je koristilo predvsem fašistom, okoli katerih so se začele združevati nacionalistične sile, ter njihovemu pohodu na oblast. Fašistični režim, ki je prišel na oblast dve leti po požigu Narodnega doma, je začel z raznarodovanjem vseh narodnih manjšin, tudi slovenske.
Slovencem so najprej odvzeli pravico do maternega jezika, sledili so zaprtje slovenskih šol in ostalih ustanov, politično preganjanje ter zaplembe premoženja, deportacije in izseljevanje.
V slovenski različici poročila skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulture komisije je zapisano, da je bil požig Narodnega doma v Trstu prvi javni znanilec dolgotrajnega nasilja nad Slovenci.
"Kriza liberalne države je namreč v Julijski krajini, pa tudi drugod po Italiji spodbudila fašistično pogromaštvo, z njim pa se je zaradi zakoreninjenega protislovanskega sovraštva še tesneje kot drugod v Italiji odkrito povezal državni aparat. Tako imenovane nove pokrajine so se torej rojevale v razmerah ostrih protislovij med narodnim načelom, državnim interesom in politiko moči, ki so v temeljih izpodkopavali možnost sobivanja med različnimi narodnimi skupnostmi," še navaja poročilo.