c S
Epidemija v številkah 31.05.2020 13:22 Epidemija novega koronavirusa v Sloveniji je uradno trajala 80 dni, od 12. marca do 31. maja. Na slovensko družbo in gospodarstvo ima izbruh doslej nepoznane in nevarne bolezni izredno obsežne posledice. Objavljamo pregled nekaterih numeričnih podatkov, povezanih z epidemijo.

Doslej so v Sloveniji potrdili skupaj 1473 primerov okužbe z virusom SARS-CoV-2. V bolnišnicah se je doslej po podatkih Sledilnika za covid-19 skupaj zdravilo 373 ljudi. Zadnji dan epidemije je bilo hospitaliziranih še šest bolnikov, od tega dva na intenzivni negi.

Skupaj je doslej za covidom-19 umrlo 108 ljudi. Največ smrtnih žrtev, 25, je bilo v tednu od 6. do 12. aprila, največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, obakrat po šest.

Največ bolnikov so v bolnišnice sprejeli 27. marca, skupaj 23, največ ljudi hkrati pa se je v bolnišnicah zaradi te bolezni zdravilo 30. in 31. marca, in sicer 119. Na intenzivnih oddelkih je bilo največ, skupaj 37 bolnikov, 10. aprila.

Po najmanj en primer okužbe so doslej potrdili v 154 od skupaj 212 slovenskih občin. Največ okuženih je bilo v Ljubljani, skupaj 258, po več kot sto primerov so odkrili še v Šmarju pri Jelšah (174) in Ljutomeru (135).

V omenjenih občinah kot tudi v Metliki na četrtem mestu (75 potrjenih okužb) so bila žarišča okužbe predvsem domovi starejših občanov. Okužba se je pojavila v 14 domovih, kjer so potrdili skupaj 460 primerov, od tega 323 med oskrbovanci. Kar okoli 80 odstotkov vseh smrtnih žrtev pri nas je bilo prav stanovalcev domov.

Od vseh bolnikov, ki so doslej v Sloveniji umrli zaradi covida-19, jih je v domovih za starejše preminilo 52 odstotkov. Dodatnih 29 odstotkov pa so prispevale smrti stanovalcev domov, ki so umrli v bolnišnici.

Največji dnevni prirast števila novih okužb je bil po podatkih NIJZ 26. marca, ko so potrdili 61 primerov. Največ aktivno okuženih od izbruha epidemije je bilo po ocenah Sledilnika 3. aprila, in sicer 609. Od takrat dnevno število aktivno okuženih upada in je trenutno pod 10.

Za zajezitev epidemije in pomoč gospodarstvu pri premagovanju njenih posledic je vlada sprejela vrsto ukrepov. Za več tednov so se zaprle šole, vrtci, turistične kapacitete in gostinski obrati, obstale so nenujne zdravstvene storitve. Številni zaposleni so morali na čakanje ali delati od doma, veliko pa jih je ostalo tudi brez dela.

Če je bilo še februarja v Sloveniji registrirano brezposelnih 77.484, se je marca število brezposelnih povzpelo na 77.855, aprila je poskočilo na 88.648, do 28. maja pa že na 90.387.

Delodajalcem država med epidemijo povrne stroške čakanja na delo; zavod za zaposlovanje je tako doslej prejel vloge za povračilo nadomestila plače za skupaj 268.348 zaposlenih. Od tega jih je bilo 266.426 za čakanje na delo, preostale pa za zaposlene, ki so morali v karanteno.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo samo marca opravljenih za 10,7 milijona evrov manj storitev v specialistični dejavnosti v primerjavi z marcem lani, za 7,4 milijona evrov manj bolnišničnih storitev in za 5,5 milijona evrov manj zobozdravstvenih storitev. Po njihovi oceni bo v času epidemije skupaj odpadlo za okoli 95 milijonov zdravstvenih storitev.

Za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu je vlada sprejela tri obsežne protikoronske zakonske pakete, njihova skupna vrednost je ocenjena na več kot šest milijard evrov.

Finančna uprava RS je aprila pobrala 402 milijona evrov oz. 25 odstotkov manj davkov in dajatev kot aprila lani. Že marca je bil padec štiriodstoten. Zaprtje večjega dela trgovin in prepoved opravljanja storitev sta zmanjšala tudi prilive od davka na dodano vrednost v državni proračun. Marca so bili ti za petino manjši kot pred letom dni.

V državnem proračunu je bilo v prvih štirih mesecih 699,3 milijona evrov primanjkljaja. Prihodki v višini 3,03 milijarde evrov so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 9,7 odstotka, predvsem zaradi zniževanja davčnih prihodkov, odhodki so se zvišali za 10,9 odstotka na 3,73 milijarde evrov. Prilivi v proračun od davkov so bili 13 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, od dohodnine pa kar 22,4 odstotka nižji.

Vlada ocenjuje, da se bo javni dolg letos zvišal na 37,556 milijarde evrov, to pa pomeni kar 82,4 odstotka BDP. Namesto za letos načrtovanega javnofinančnega presežka v višini 0,8 odstotka BDP vlada zdaj pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj.

Ob vseh teh podatkih je jasno, da bo država namesto sprva predvidene gospodarske rasti letos zabeležila znaten padec BDP; po različnih ocenah bo ta najmanj petodstoten ali celo več kot osemodstoten.

Ljubljana, 31. maja (STA)