Kot so po dopisni seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje, se bo zaradi epidemije bruto domači proizvod letos občutno zmanjšal, zato gospodarstvo poleg dosedanjih ukrepov nujno potrebuje tudi pospešen zagon investicijskega cikla, ki bo poleg gradbenega sektorja angažiral tudi ostale storitvene dejavnosti.
"S hitrim in učinkovitim ukrepanjem se bodo omilile posledice oziroma zmanjšali negativni učinki epidemije covida-19 na gospodarstvo," pričakuje vlada.
Cilj je koordinirana in pospešena izvedba pomembnih investicij ter skrajšanje rokov in prednostna obravnava v primeru upravnih sporov zoper upravne akte, povezane z izvedbo pomembnih investicij.
Po predlogu se bo zakon uporabljal za investicije, ki bodo na podlagi zakona določene s sklepom vlade. Seznam bo objavljen na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.
"Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije covida-19. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot v drugih panogah, kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina," pravi vlada.
Za pospešeno in koordinirano izvedbo investicij bo odgovorna novoustanovljena koordinacijska skupina. Ta ne bo vodila posameznih postopkov odločanja ali podajanja mnenj, saj so zato pristojni upravni organi, ampak bo skušala usklajevati sočasnost izvajanja postopkov, "ob zavedanju, da pogosto v posameznih postopkih nastopijo podobne težave", navaja vlada.
Pri tem poudarja, da ne gre za nižanje odločevalskih postopkov ali vodenje drugačnih postopkov, temveč le za koordinirano in učinkovito delovanje in koordinacijo sočasnosti posameznih postopkov, povezanih z isto investicijo in morebitni izogib pridobivanju istega mnenja, pojasnila ali dokumentacije večkrat zapored.
Koordinacijska skupina bo investicije s seznama razdelila v tri prioritetne liste. V prvi bodo tiste, ki jih je - glede na stopnjo pripravljenosti in zagotovitev virov financiranja - mogoče začeti izvajati do konca leta 2020, v drugi tiste, ki jih je mogoče začeti izvajati do konca leta 2021, v tretji pa tiste, ki morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, ki zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta in katerih načrtovana predračunska vrednost je vsaj 25 milijonov evrov.
Vrednost pomembne investicije mora biti po predlogu zakona nad pet milijonov evrov. Predviden finančni obseg izvedbe pomembnih investicij je 500 milijonov evrov.
Kriteriji za določitev pomembnih investicij so, da bodo investicije izvajale cilje nacionalnih strateških politik in programov na področjih prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture, okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje, izobraževanja, športa in znanost, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja. Poleg tega bodo izvajale cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike 2014-2020 in 2021-2027 ter ostalih finančnih mehanizmov EU 2021-2027 na omenjenih področjih.
Te investicije bodo pristojni organi prednostno obravnavali. Določen bo tudi kriterij, na podlagi katerega bo določena prednostna obravnava posamezne investicije, ko bo moral organ odločiti o več prednostnih zadevah. Kot prednostni kriterij bo določen vir financiranja po vrstnem redu: zasebna sredstva, mednarodni mehanizmi financiranja (razvojni skladi in banke), proračunski skladi in namenska sredstva proračuna, javnofinančni viri občin, javnofinančni viri financiranja mehanizmov programov Evropske komisije in nacionalni javnofinančni viri.
"Glede na to, da je cilj in namen zakona zagon gospodarstva s pomembnimi investicijami, morajo biti projekti tudi v dobrobit tako slovenskega gospodarstva kot tudi države, zato se določa, da so pomembne strateške investicije izvedene v javno korist," navaja vlada.
Za hiter postopek izdaje gradbenega dovoljenja oz. končanja postopkov, povezanih z umeščanjem v prostor, bo zakon določil obravnavanje postopkov, povezanih s temi investicijami, tudi v sodnih postopkih. "Učinkoviti in hitri upravni postopki morajo biti podprti tudi s strani sodne veje oblasti," pravi vlada.
Za zagotovitev predvidljivosti odločanja v postopkih javnega naročanja bo določena obvezna uporaba smernic Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU, je še sporočila vlada.
Po teh smernicah na javne razpise ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice mednarodnih sporazumov (npr. sporazuma o vladnih naročilih in dvostranskih sporazumih o prosti trgovini s poglavji o javnem naročanju), v katerih se je EU zavezala, da bo za nekatere gradnje, blago, storitve in gospodarske subjekte več tretjih držav zagotovila dostop do svojih trgov javnih naročil.
