c S

Tožilstvo lani nadaljevalo s trendom zmanjševanja števila nerešenih ovadb

19.05.2020 13:23 Ljubljana, 19. maja (STA) - Vrhovno državno tožilstvo v poročilu o delu državnih tožilstev v letu 2019 ugotavlja, da tožilstva že šesto leto zapored nadaljujejo trend zmanjševanja števila nerešenih ovadb, zaradi česar je bilo njihovo število lani najnižje v zadnjih devetih letih. Glede na leto 2018 se je tudi povišalo število obsodilnih sodb, ki so jih dosegli tožilci.

Lani so državna tožilstva prejela 28.495 kazenskih ovadb, rešila pa so jih 1,9 odstotka več. Najbolj je naraslo število ovadb zoper pravne osebe in število ovadb proti mladoletnikom. Opazen je tudi hiter vzpon števila prejetih ovadb za t. i. predlagalne delikte, kar je mogoče povezati z zahtevami zavarovalnic. "Slednje bo v prihodnje terjalo razpravo o zamejitvi obremenjevanja tožilstva z zadevami, ki niso neposredno povezane z uveljavljanjem kazenske zakonodaje," v poročilu, ki ga mora obravnavati še matični odbor DZ, ugotavlja generalni državni tožilec Drago Šketa.

Delež ovadb, ki jih v kazenskih postopkih zavrnejo tožilci, ostaja na približno enaki ravni kot v preteklih letih (zavrženih je nekaj manj kot dve tretjini ovadb), s čimer tožilstvo po navedbah Škete "še naprej ustaljeno in dosledno omejuje številčni in vsebinski pritisk na sodni sistem".

Leta 2019 je tožilstvo obtožilo 8715 oseb, kar je nekoliko več kot leta 2018. Pri tem so se državni tožilci namesto obtožnice večkrat kot do zdaj poslužili instituta poravnave in drugih alternativnih oblik kazenskega pregona. Tako je bilo lani v korist javnih ustanov in v dobrodelne namene nakazanih 262.685 evrov, navaja poročilo.

Število obsodilnih sodb, ki so jih dosegli tožilci, se je lani glede na leto 2018 zvišalo. Pri tem na tožilstvu s posebnim zadovoljstvom izpostavljajo zmanjšanje deleža izrečenih pogojnih obsodb in izjemno povečanje števila denarnih kazni (33 odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim poročevalnim letom).

Na tožilstvu so posebej ponosni, da je bilo število nerešenih ovadb na koncu lanskega leta najnižje v zadnjih devetih letih. Kot navaja Šketa, jim je to uspelo kljub neustrezni kadrovski zasedbi, ki že nekaj let predstavlja ključni problem tožilstev. Opozarja namreč, da imajo tožilstva po Sloveniji v povprečju za 15 odstotkov manj zasedenih mest od načrtovanih. Tudi podatki poročila Evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope po njegovih navedbah kažejo, da imamo v Sloveniji v primerjavi z državami, ki jih je mogoče primerjati s Slovenijo, najmanj državnih tožilcev na 100.000 prebivalcev. Enako velja za državnotožilsko osebje.

Na tožilstvu zato med drugim pričakujejo, da bo v prihodnje v odredbi o številu mest državnih tožilcev odpravljena določba, ki predpisuje maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu, saj da to dodatno zapleta postopke kadrovske nadomestitve.

Kot dober pogoj za prihodnje delo tožilstev Šketa v poročilu izpostavlja podpisan sporazum o sodelovanju med tožilstvom in policijo ter sporazum o elektronski izmenjavi podatkov in dokumentov iz informacijskih sistemov med policijo in državnim tožilstvom. "S tem smo povečali učinkovitost našega skupnega dela v predkazenskih postopkih. Prizadevali si bomo, da se bo v prihodnje elektronska izmenjava razširila na celotne spise in na celotno verigo deležnikov predkazenskega in kazenskega postopka," je zapisal.

Sicer pa je vrhovno državno tožilstvo za boljše delo izdelalo akcijski načrt za leti 2019 in 2020. Ta opredeljuje 20 projektov, katerih namen je uvesti izboljšave na različna področja delovanja državnega tožilstva.

Glede Evropskega javnega tožilstva pa Šketa pričakuje, da bo začelo operativno delovati ob koncu letošnjega leta.