Veljavni odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do leta 2022 za letos predvideva javnofinančni presežek v višini enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Danes pa so poslanci s 50 glasovi za in petimi proti potrdili spremembe dokumenta v delu, ki se nanaša na leto 2020. S tem se bo poraba lahko zvišala.
Najvišji dovoljeni izdatki državnega proračuna v letu 2020 se zvišujejo z 10,45 milijarde evrov na 12,525 milijarde evrov, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s 5,845 milijarde evrov na 5,93 milijarde evrov, celotnih javnih financ pa z 21,48 milijarde evrov na 23,63 milijarde evrov. Za 20 milijonov evrov na 2,34 milijarde evrov se bodo lahko zvišali tudi izdatki občin.
"Gre za zneske, ki odražajo stanje v družbi in gospodarstvu," je ob predstavitvi sprememb odloka dejal Šircelj. Spomnil je na epidemijo novega koronavirusa in dejal, da je zato nujno treba spremeniti odlok, ki določa maksimalne izdatke državnih blagajn.
Dodatni denar bo po njegovih besedah namenjen za blažitev posledic epidemije, zagotavljal bo socialno varnost ljudem in tudi ponoven vzpon gospodarstva. Državo namreč letos čaka občutno znižanje BDP, napovedi domačih in tujih inštitucij se gibljejo od šest- pa vse do osemodstotnega padca v letu 2020.
Posledično bo država letos namesto presežka ustvarila primanjkljaj v višini 8,1 odstotka BDP. Povečal pa se bo tudi dolg države, Šircelj je omenil številko 82,4 odstotka BDP. To seveda pomeni večjo zadolžitev, ki pa je po njegovih besedah nujna. Kljub temu bo Slovenija še vedno ostala med najmanj zadolženimi članicami EU, je zagotovil.
V poslanskih skupinah koalicije so z načrti vlade soglašali. "Vlada je optimalno ocenila, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti," je dejal Jožef Horvat (NSi). Marko Pogačnik (SDS) pa je dodal, da so srednjeročne napovedi trenutno zelo negotove, zato se mu zdijo spremembe odloka samo za leto 2020 smiselne.
Monika Gregorčič (SMC) je spomnila, da so bili poleg zdravstvenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa in za obvladovanje posledic epidemije sprejeti tudi zelo pomembni ukrepi za ohranjanje delovnih mest, za pomoč gospodarstvu in posameznikom. "Vse to ima seveda znatne posledice za javne finance," je dodala.
Da je treba pomagati državljanom in gospodarstvu, se je strinjal tudi Luka Mesec (Levica). A hkrati je opozoril, da sredstva za zdravstvo ostajajo na praktično nespremenjeni ravni, ob tem da se s prvim protikoronskim paketom ukrepov zdravstveno blagajno dodatno obremenjuje, finančne posledice pa bo imela epidemija tudi za zdravstvene zavode. Zato se boji, da se bosta oblikovali dve košarici pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Poslanci SAB spremenjenega odloka niso podprli podprli. Andrej Rajh je opozoril, da vlada ni pripravila napovedi za naslednja leta. V SAB se zato sprašujejo, po kateri poti bo šla Slovenija. "Ali lahko pričakujemo zakon za uravnoteženje javnih financ številka dve ter ponovno znižanje plač in pokojnin?" je vprašal.
Proti je glasoval tudi poslanec SD Matjaž Nemec, medtem ko so se preostali poslanci njegove stranke skupaj s poslanci LMŠ in Levice glasovanja vzdržali. Jani Prednik (SD) je ob tem opozoril, da je vlada še zelo daleč od prave ocene posledic in potrebnih sredstev za učinkovit spopad z epidemijo.
Vrsto vprašanj je imela za Širclja tudi Andreja Zabret (LMŠ). "Kako bomo ponovno zagnali gospodarstvo po koncu epidemije? Ali bo potrebno varčevanje? Boste jemali in komu?," je spraševala in čeprav je dobila negativen odgovor, opozorila, da je prva etapa epidemije dobljena zaradi odličnega odziva javnega zdravstva in odgovornega vedenja ljudi. "Vladi pa bodo šle zasluge, ko in predvsem če bo preprečila socialne žrtve, ki se bodo merile v številu propadlih podjetij, zaprtih samostojnih podjetnikov in izgubljenih delovnih mest."
Odlok o okviru za pripravo proračunov je triletni dokument, ki določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja. Vladi služi za pripravo proračuna, na podlagi tokratnih sprememb pa namerava že pred poletjem pripraviti rebalans.
Ljubljana, 11. maja (STA)
Foto: STA
