c S
KPK: Delodajalci naj zagotovijo, da prijavitelji sumov kršitev ne bodo deležni povračilnih ukrepov 29.04.2020 17:01 Ljubljana, 29. aprila (STA) - KPK opozarja, da skladno z zakonskimi določbami identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oz. je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Delodajalce ob tem pozivajo, naj poskrbijo, da prijavitelji sumov nepravilnosti ne bodo žrtve povračilnih ukrepov.

Po razkritjih o sumih nepravilnosti pri nabavah zaščitne opreme je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v sporočilu za javnost spomnila, da morajo biti za zaščito identitete prijavitelja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije kumulativno izpolnjeni trije pogoji: da gre za prijavo suma korupcije, da je prijavitelj dobroveren in da verjame, da je to, kar prijavlja, resnično.

"Zaščita prijaviteljev je mehanizem, ki ima ključno vlogo pri uresničevanju javnega interesa na področju krepitve pravne države, integritete in transparentnosti delovanja družbe. S pomočjo kvalitetne informacije lahko KPK in drugi pristojni organi razkrijejo koruptivna ravnanja, jih ustrezno obravnavajo in zoper kršitelje ustrezno ukrepajo," so zapisali.

Izpostavili so, da so informacije, ki jih organi pregona in KPK pridobijo od prijaviteljev, neprecenljive. Prijave posameznikov, ki so se z informacijami o kršitvah seznanili neposredno in so se pripravljeni izpostaviti, so po ugotovitvah KPK praviloma tudi kakovostnejše.

Zato je KPK vse državne organe, lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil, pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe opozorila, da ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati identitete prijavitelja. Delodajalce pa pozivajo, "naj ustrezno poskrbijo, da se nad morebitnimi prijavitelji sumov nepravilnosti, če poznajo njihovo identiteto, zaradi podaje prijav v nobenem primeru ne bodo izvajali povračilni ukrepi ter zanje nastajale škodljive posledice".

KPK namreč zagovarja ničelno stopnjo tolerance tako do korupcije kot tudi do povračilnih ukrepov zoper dobroverne prijavitelje. Vsak, ki je zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov, kot so ustrahovanje,, odvzem pooblastil ali nalog, disciplinski postopek, suspenz ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko od delodajalca zahteva, da s takšnim ravnanjem preneha. Upravičen je tudi do povračila škode, če je ta nastala.

Pri tem KPK nudi strokovno pomoči pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med razkritjem dobrovernega prijavitelja in škodljivimi posledicami, ki jih je utrpel, o čemer nato izdela poročilo. To ekspertno mnenje komisije je prijavitelju lahko v pomoč pri uveljavljanju pravic v okviru delovnopravnega ali drugega sodnega postopka.

Če KPK ugotovi obstoj vzročne zveze, lahko od delodajalca zahteva, da ta zagotovi takojšnje prenehanje izvajanja povračilnih ukrepov. Prijavitelji, ki so javni uslužbenci, lahko v primeru, če se povračilni ukrepi nadaljujejo, zahtevajo premestitev.

Posebno pozornost učinkoviti zaščiti prijaviteljev v času izrednih razmer zaradi covida-19 je po navedbah KPK namenila tudi Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) in s tem izpostavila pomembnost izvajanja instituta zaščite prijaviteljev.