c S
Vlada s sklepom omogočila izmenjavo podatkov med NIJZ in policijo 22.04.2020 21:10 Ljubljana, 22. aprila (STA) - Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi bolezni covida-19 med NIJZ in policijo. Sklep opredeljuje izvajanje 103. člena prvega protikoronskega zakona, ki določa policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije.

Zaradi kadrovskih omejitev zdravstvenega inšpektorata lahko policija na podlagi pooblastil iz 103. člena nudi pomoč pri zagotavljanju spoštovanja odrejenih ukrepov osamitve, karantene ali obveznega zdravljenja tako, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na predlog zdravstvene inšpekcije policiji posreduje osebne podatke oseb, za katere je treba preveriti spoštovanje ukrepov. Policija mora o ugotovljenih kršitvah obveščati upravljavca, upravljavec pa policijo o vseh spremembah ali ukinitvah ukrepov zoper osebe, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Sklep določa način izmenjave osebnih podatkov med NIJZ in policijo ter način, obseg in roke hrambe revizijskih sledi, so sporočili po seji vlade. Policiji bodo med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo.

Sklep opredeljuje tudi dodatne obveznosti NIJZ kot upravljavca osebnih podatkov in policije kot uporabnika osebnih podatkov v zvezi z varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem pravic posameznikov na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov. Sklep določa obveznost imenovanja komisije za uničenje osebnih podatkov, ki vse posredovane podatke uniči oziroma izbriše najkasneje 30 dni po koncu razglasitve epidemije.

Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da je skupno število izdanih odločb o karanteni na današnji dan okvirno 2900. V veljavi pa jih je po oceni ministrstva okvirno 1500.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob predlogu notranjega ministrstva za izmenjavo osebnih podatkov med policijo in NIJZ dejala, da zakon o interventnih ukrepih jasno določa policijska pooblastila, "ne dovoljuje pa ji podatkov pridobivati masovno ali na zalogo".

Informacijski pooblaščenec je zakonodajalca že v fazi sprejemanja interventnega zakona opozoril, da 103. člen zakona daje "izredno (pre)široka pooblastila policiji za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, kot tudi za druge oblike posegov v pravice posameznikov".

Zakon sicer določa, da smejo policisti zgolj za iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb in privedbo dostopati do zakonsko določenih osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih upravlja ali pridobiva NIJZ.

Kot je pojasnila Prelesnikova, lahko policija tako od NIJZ pridobiva osebno ime, EMŠO, za tujega državljana številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, podatke o osebnem zdravniku, podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene, podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena.

Policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije opredeljuje 103. člen, ki je že v času obravnave dvignil kar nekaj prahu. Koalicija ga je tik pred potrditvijo zakona v DZ omilila in iz njega izločila dve najbolj kritizirani pooblastili, in sicer za izdelavo fotorobota in vstop v tuje stanovanje.

Opozicijske stranke LMŠ, Levica, SD in SAB so v ponedeljek na ustavno sodišče vložile zahtevo za ustavno presojo tega člena protikoronskega zakona, ker bi bile lahko določbe v nasprotju s koncepti pravne države in legalnosti. Poleg tega je mogoče govoriti o posegu v ustavno zavarovano kategorijo varstva osebnih podatkov in tudi o posegu v posebno občutljive zdravstvene podatke, so povedali ob vložitvi zahteve.