Michel se je v tradicionalnem pismu voditeljem pred zasedanjem, ki ga je poslal v torek zvečer, zahvalil za "konstruktiven duh" in "pogumna dejanja", a obenem izpostavil, da je do premostitve krize še dolga pot. Pozval je k še več usklajevanja, enotnosti in odločnosti pri preseganju razlik.
Voditelji se bodo v četrtek osredotočili na četrti, dolgoročnejši element fiskalnega svežnja, o katerem so pred dvema tednoma razpravljali finančni ministri, na evropski sklad za okrevanje. Tri elemente so ministri pretežno dorekli, ta pa je ostal odprt.
Ton Michelovega pisma sicer močno zmanjšuje pričakovanja od četrtkovega vrha. "Predlagam, da se dogovorimo, da si bomo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev tega sklada," piše predsednik Evropskega sveta.
Ta sklad bi moral biti po Michelovih besedah "dovolj velik", usmerjen k najbolj prizadetim sektorjem in geografskim delom Evrope ter posvečen spopadanju s to krizo brez primere.
S tem ciljem Michel predlaga, da se Evropsko komisijo zadolži za analizo natančnih potreb in pripravo predloga, ki bo sorazmeren z izzivom. Komisija naj v predlogu pojasni povezavo med skladom in večletnim evropskim proračunom, ki bo srce evropskega načrta za okrevanje ter bo prilagojen trenutni krizi in njenim posledicam.
Michel je k pismu pripel načrt za okrevanje "z močno naložbeno komponento", ki sta ga pripravila skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V tem kažipotu k "odpornejši, bolj trajnostni in pravičnejši Evropi" sta na štirih straneh opredelila obrise okrevanja - štiri načela in štiri prioritete.
Štiri načela so: glede na simetričnost šoka zaradi pandemije se je pomembno izogniti temu, da bi okrevanje postalo asimetrično, zato mora načrt za okrevanje temeljiti na solidarnosti, koheziji in konvergenci; pristop mora biti prožen in prilagajati ga je treba razvoju dogodkov; okrevanje mora biti vključujoče; spoštovati je treba evropske vrednote in pravice, tudi vladavino prava.
Prvo prednostno področje je obnova in dodatna utrditev notranjega trga, pri čemer morata igrati ključno vlogo zeleni prehod in digitalna transformacija ob zagotovitvi strateške avtonomije EU, tudi z učinkovitim pregledovanjem tujih neposrednih naložb. Izpostavljena je tudi potreba po proizvodnji ključnega blaga v Evropi in vzpostavitvi odpornejše zdravstvene infrastrukture.
Drugo ključno področje delovanja je zagotovitev naložb brez primere po vzoru Marshallovega načrta, ki naj bodo usmerjene v uresničevanje zelenih in digitalnih ciljev ter v kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Ključna bo vloga večletnega proračuna, o katerem se je treba dogovoriti čim prej. Pomembna pa bo tudi Evropska investicijska banka (EIB) kot največja javna investicijska banka na svetu, ki bo imela ključno nalogo zagotavljanja ugodnega financiranja.
Kot tretje področje je izpostavljeno globalno ukrepanje unije - njena vloga pri globalnem ukrepanju na podlagi multilateralizma in temelju skupnih mednarodnih pravil ter pomoč prizadetim tretjim državam, zlasti soseščini. Še zlasti je poudarjen pomen partnerstva z Afriko.
Četrto ključno področje pa je upravljanje. Članice in institucije morajo sodelovati čim učinkoviteje ob spoštovanju temeljnih vrednot. Unija pa bo morala v luči izkušenj iz krize tudi premisliti o svojih lastnih pravilih in načinih delovanja, izpostavljata predsednika.
Voditelji bodo po pričakovanjih v četrtek potrdili preostale tri elemente fiskalnega svežnja, o katerih so se pred dvema tednoma dogovorili finančni ministri. Gre za ukrepe v vrednosti 540 milijard evrov za zaščito delavcev, podjetij in držav. Michel izpostavlja cilj, da so vsi ti ukrepi pripravljeni in operativni do 1. junija.
Tema vrha bo tudi postopno opuščanje omejevalnih ukrepov. Michel v pismu voditeljem opozarja, da je treba razmere pozorno spremljati in zagotoviti čim več usklajevanja, da se bo mogoče soočiti z izzivi, povezanimi z odpravljanjem omejitev, še zlasti v luči poletne sezone.
Rezultati vrha, ki jih pričakujejo viri pri EU so: podpora načrtu opuščanja omejevalnih ukrepov in načrtu za okrevanje, ki sta ju pripravila Michel in von der Leynova, podpora dogovoru finančnih ministrov o 540-milijardnem fiskalnem svežnju s pozivom, naj bodo ukrepi nared do 1. junija, ter usmeritve glede sklada za okrevanje in prihodnjega večletnega proračuna, ki bodo v pomoč komisiji pri pripravi konkretnih predlogov.
Viri sicer pojasnjujejo, da bo evropska strategija za okrevanje vsekakor vključevala večletni proračun in sklad za okrevanje ter vez med njima. Vključevala bo tako posojila, verjetno tudi dolgoročna, kot nepovratna sredstva, a podrobnosti bo še treba doreči. Konsenza glede skupnega zadolževanja v kakršni koli obliki po navedbah virov za zdaj ni.
V povezavi s krovnim obsegom prihodnjega večletnega proračuna viri izpostavljajo, da velike revolucije glede na predlog, ki je bil na mizi februarja ob prejšnjem, neuspelem poskusu dogovora, ni pričakovati.
