c S
Vlada z likvidnostno pomočjo podjetjem in garancijsko shemo z obsegom dveh milijard 22.04.2020 13:39 Vlada je po besedah vodje svetovalne skupine Mateja Lahovnika pripravila dopolnitve prvega protikoronskega paketa in drugi protikoronski zakon. "V drugem cilja na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu," je izpostavil. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dveh milijard evrov.

Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice, je Lahovnik povedal na današnji novinarski konferenci.

"S tem država nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč," je dodal in povedal, da je država po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije, oblikovala tudi garancijsko shemo. "Verjamemo, da bo delovala hitro in učinkovito," je zatrdil.

Katera podjetja lahko pridobijo likvidnostno posojilo, bodo odločale banke, je pojasnil član svetovalne skupine Igor Masten in dodal, da bo bankam garancije za ta posojila dodeljevala država. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dve milijardi evrov, če se bo v prihodnjih mesecih izkazala potreba, pa se lahko tudi poveča.

Višina likvidnostnega posojila je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja ali celoletnega stroška plač. Dodatni pogoj je, da mora podjetje sodelovati v verižnem pobotu terjatev. To podjetjem omogoča kar znatno mero likvidnosti, je ocenil Masten.

Finančni minister Andrej Šircelj je dodal, da poroštva na bo mogoče dobiti za posojila, namenjena financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini ali v davčnih oazah. Kreditojemalec na dan 31. decembra lani ni smel biti v težavah, zahtevajo se torej dobra boniteta in poravnane obveznosti iz naslova davkov in prispevkov.

Banke bodo po predlogu garancijo prejele za posojila, dana od 12. marca do 31. decembra letos. Kot je pojasnil Masten, se lahko likvidnostna posojila podelijo za obdobje do pet let in lahko nadomeščajo kakršnokoli financiranje.

"Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vračanju podjetij nazaj v dobaviteljske procese ter proizvodnjo dobrin za trg," je dodal.

Vlada je pripravila tudi popravke prvega protikoronskega paketa. Pri tem je omilila pogoje za subvencioniranje plač zaposlenih na čakanju in razširila nabor upravičencev. "Vlada je upoštevala večino predlogov iz gospodarstva in zainteresirane javnosti," je dejal član svetovalne skupine Ivan Simič.

Lahovnik je ob tem poudaril, da fiskalni prostor ni neomejen. "Gre za državno pomoč, pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in treba se je zavedati, da bo treba ta sredstva nekoč vračati," je poudaril. "Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize, ni pomoč kar tako oz. ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej," je dodal.

Država bo plače zaposlenih na čakanju na delo po novem poravnala tistim podjetjem, katerim je letni promet padel za 10 odstotkov ali več v primerjavi s predkriznim obdobjem. Poenostavljajo se tudi nekateri izračuni - za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati sredi lanskega leta, se bo štelo mesečno povprečje.

Ta ukrep bo dodatno zajel tudi mikro družbe za področju zavarovalništva in delodajalce s statusom humanitarne ali invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev. Vsi delodajalci, ki koristijo ta ukrep, sicer lahko delavca pokličejo nazaj na delo za sedem poljubnih dni v mesecu in ne več za sedem zaporednih dni.

Glede kriznega dodatka, ki ga morajo v zameno za oprostitev plačila pokojninskih prispevkov svojim zaposlenim izplačati delodajalci, ki v epidemiji normalno poslujejo, je Simič pojasnil, da mora biti njegova višina sorazmerna času, ko je bil delavec res navzoč na delu in torej denimo ni bil na dopustu. Oprostitev plačila pokojninskih prispevkov medtem velja v celoti.

Nekaj sprememb je tudi pri mesečnem temeljnem dohodku, do katerega so upravičeni samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci. Do pomoči so upravičeni tudi tisti verski uslužbenci, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, je pojasnil Simič. Pomoči ne bo treba vračati z obresti, sicer pa so doslej za marec prejeli že več kot 36.000 vlog, za april in maj pa po približno 30.000.

V razmislekih o tem, kako iziti iz krize, so priporočila skupine v smeri, da je treba čim prej zagotoviti zagon proizvodnje in storitev ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. V Nemčiji denimo predvidevajo še večji poudarek na delu od doma, časovnih koridorjih, da v isti izmeni delajo isti zaposleni, obvezna razdalja 1,5 metra ali uporaba zaščitne opreme. "Te ukrepe bo morala implementirati tudi Slovenija," je menil Lahovnik.

Napori so usmerjeni v poenostavitev birokratskih ovir, v pospešitev gradbenih projektov, ki se že izvajajo, saj je "polovica Slovenije že prekopana", je povzel Lahovnik. Treba pa bo razmisliti o ukrepih sofinanciranja krajšega delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu. "Dokler se avtomobili ne bodo prodajali, se tudi v predkriznem obsegu ne bodo mogli proizvajati," je ponazoril. Za sofinanciranje krajšega delovnika so na voljo tudi sredstva na evropski ravni, je povedal.

Sam je prepričan, da pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 odstotkov zmogljivosti kot pred krizo.

Ljubljana, 22. aprila (STA)