c S
Sproščanje sodnih in upravnih zadev 22.04.2020 07:20 Vlada je na včerajšnji redni seji sprejela predlog novele >  Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo.

Glavni namen interventnega zakona ostaja enak, in sicer, da se v tem prehodnem obdobju omogoči takšne ukrepe, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti.

Glede na dejstvo, da so ukrepi, ki so bili sprejeti na raznovrstnih področjih prinesli rezultate in epidemija postaja vse bolj obvladljiva je tudi na področju pravosodja treba pripraviti podlago za postopno izhodno strategijo.

Na področju sodnih zadev želi ministrstvo omogočiti postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva ob izpolnitvi vseh pogojev za njegovo varno delovanje kot tudi varno udeležbo strank v teh postopkih. Hkrati pa se je treba zavedati, da določene omejitve, ki so bile in še vedno so usmerjene v omejitev javnega življenja, javnih storitev in gibanje državljanov, posledično otežujejo tudi uveljavljanje pravic posameznikov. Pri tem je potrebna posebna previdnost, da se v takšnih razmerah ne omogoči oškodovanja pravic šibkejših strank, predvsem tistih, ki nimajo stalnega dostopa do kvalificiranega pravnega svetovanja in zastopanja, upoštevaje vse omejitve, ki so bile sprejete zaradi preprečitve širjenja te nalezljive bolezni. Zato je nujno, da se delovanje sodstva začne postopoma in ne hipno in posledično na škodo strank, še posebej tistih najšibkejših.

Nadaljnja rešitev je povezana s postopki zaradi insolventnosti, katere Zakon o sodiščih šteje med nujne zadeve, vendar je predsednik Vrhovnega sodišča RS v skladu s pristojnostjo, ki mu jo daje 4. člen ZZUSUDJZ, v odredbi z dne 30. marca 2020 določil, da se štejejo za nenujne zadeve. Po določbi tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopkih zaradi insolventnosti tisti, kdor zamudi rok ali izostane z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več vložiti. Predlagana možnost vložitve vloge tudi po preteku časa bo lahko vplivala na odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS pri presoji ali postopke zaradi insolventnosti uvrsti oziroma določi nazaj med nujne postopke, saj nova predlagana ureditev, glede na razmere v državi, strankam v teh postopkih omogoča učinkovito izvajanje in varstvo njihovih pravic. Kljub morebitni zamudi roka lahko vlogo, izjavo, ugovor ali listino podajo tudi po roku, ker to ne zavleče postopka, saj sodišče odločbe še ni izdalo. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice zaradi zamuda roka, če je razlog oziroma vzrok za zamudo roka epidemija COVID-19.

Na področju upravnih zadev bo z novelo omogočeno vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, ker do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje nenujnih zadev, v katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, naslovnik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev.

Poleg vročanja se z novelo omogoča izvedbo ustnih obravnav tudi v nenujnih zadevah (sedaj le v nujnih), vendar bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.

S predlogom novele interventnega se torej, ob upoštevanju trenutne strokovne ocene v zvezi s širjenjem virusne okužbe COVID-19, želi vzpostaviti pogoje za vodenje postopkov v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, če se v postopkih ali zaradi postopkov ne povečujejo možnosti širjenja virusne okužbe in ogroža zdravje in življenje udeležencev v postopkih.

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 22. april