Kot izhaja iz poročila, ki ga letos zaradi epidemije covida-19 niso tako kot pretekla leta predstavili na posebni novinarski konferenci, je v letu 2019 število prejetih zadev tako kot v letu 2018 naraščalo. Lani je tako ustavno sodišče prejelo novih 1599 zadev, kar je 4,6 odstotka več kot leta 2018. Število novih zadev na letni ravni se nasploh povečuje od leta 2016, medtem ko se je v več letih pred tem zmanjševalo.
Pripad zadev se je najbolj povečeval na račun večjega števila ustavnih pritožb, zmanjšalo pa se je število vlog za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov. Lani je ustavno sodišče prejelo 1429 ustavnih pritožb, kar je 8,6-odstotka več kot leto prej, ter 165 vlog za oceno ustavnosti, kar je 20-odstotkov manj kot leta 2018. Nasploh ustavno sodišče že vsaj od leta 2012 beleži zmanjševanje števila vlog za oceno ustavnosti.
Od prejetih 165 vlog za oceno ustavnosti, so jih 29 vložili t. i. upravičeni predlagatelji, od tega največ, 14, redna sodišča, šest DZ, po dve državni svet in Sodni svet, po eno pa varuh človekovih pravic, vlada, lokalne skupnosti in sindikati.
Od zakonov je bil največkrat, kar 311-krat, izpodbijan zakon o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi neizplačanih starih deviznih vlog, 13-krat je bil izpodbijan zakon o kazenskem postopku, 10-krat zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, osemkrat zakon o pravdnem postopku, sedemkrat zakon o lokalnih volitvah, šestkrat zakon o davčnem postopku.
V letu 2019 so ustavni sodniki rešili 1143 zadev, kar je 2,6 odstotka manj kot leto prej. Na ustavnem sodišču ob tem poudarjajo, da od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo iz leta v leto povečevalo število rešenih zadev, "še toliko manj v času, ko se povečuje delež zahtevnejših zadev". Reforme, ki so bile nakazane z nekaterimi neuspelimi ustavnimi spremembami, bi bile zato še kako potrebne, so zapisali.
Uspeh pritožnikov in pobudnikov je bil lani statistično gledano večji kot leta 2018. Od 129 rešenih pobud za oceno ustavnosti je ustavno sodišče neustavnost zakona ugotovilo v 15 zadevah. Skupna uspešnost pobudnikov je bila tako 11,6-odstotna. Od vseh rešenih ustavnih pritožb (1008 brez zadev, povezanih z neizplačanimi starimi deviznimi vlogami) pa so ustavni sodniki ugodili 44 pritožbam, kar pomeni 4,4-odstotno uspešnost pobudnikov.
Povprečno trajanje reševanja zadev je bilo lani nekoliko daljše kot leta 2018. Ustavno sodišče je zadeve v povprečju reševalo 428 dni, leto prej pa 418 dni. Pri tem je povprečno trajanje postopkov za oceno ustavnosti trajalo 498 dni, kar je občutno dlje kot dve leti prej, ustavne pritožbe pa so ustavni sodniki v povprečju reševali 420 dni, kar je približno enako kot leta 2018.
Tudi zato se je število nerešenih zadev lani v primerjavi z letom prej znova občutno povečalo. Konec leta 2017 je imelo namreč ustavno sodišče 1609 nerešenih zadev, leto pozneje 1952, konec leta 2019 pa že 2408. Takšno povečanje na ustavnem sodišču pripisujejo spremembi v strukturi zadev, ki so vse težje in obsežnejše, pa tudi povečanju pripada.
Razloge vidijo tudi v veliki preobremenjenosti sodnic in sodnikov ter strokovnega osebja in temu, da ustavno sodišče nima mehanizmov, da bi lahko samo izbiralo zadeve, ki so pomembne z ustavnopravnega vidika. "Zato bi bile potrebne določene zakonske ali celo ustavne spremembe oziroma bi bilo treba ustavno sodišče kadrovsko okrepiti, zlasti v strokovni službi," še ugotavljajo v poročilu.
