O aplikacijah za sledenje posameznikom z namenom zajezitve širjenja novega koronavirusa je v zadnjem času veliko govora. Njihove prednosti je na današnji novinarski konferenci izpostavila tudi vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović, ki je kot temeljni namen takšne rešitve navedla obveščanje posameznikov o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo.
Kot je v mnenju, objavljenem na njegovih spletnih straneh, zapisal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je uporaba tovrstnih orodij za nadzorovanje gibanja prebivalstva problematična v prvi vrsti z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko glede na učinke izbrane tehnološke rešitve vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v družbi.
"Vprašanje, ki je v ozadju nujnega izpraševanja o tem, je, ali smo se pripravljeni odpovedati osnovnim človekovim pravicam kot civilizacijskim pridobitvam zaradi zdravja in to storiti vedoč, da lahko na koncu izgubimo oboje: zdravje in druge človekove pravice," so izpostavili na inštitutu.
Pobuda za uvedbo mobilne aplikacije za nadzor prebivalstva v Sloveniji po njihovih besedah resda prihaja iz vrst zdravniške stroke, vendar ni vsaka rešitev, ki je najprimernejša z medicinskega vidika in obenem tehnično izvedljiva, tudi sprejemljiva v demokratični družbi, ki sloni na spoštovanju pravne države in človekovih pravic, so opozorili.
Pri presoji dopustnosti mobilnih aplikacij za sledenje je treba po njihovih navedbah v prvi vrsti razlikovati med dvema možnima oblikama nadzora. Prvi je nadzor, ki je osredotočen na posameznika z odrejenim ukrepom omejitve gibanja, drugi pa nadzor, ki mu je podvržena celotna populacija z namenom odkrivanja stikov okuženih oseb in spremljanja širitve okužb.
"Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje. Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditev, ki je značilna za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem. Ob tem sicer dopuščamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznika, kot jih pojmujemo v našem prostoru, vendar te doslej še niso bile predstavljene," so izpostavili.
Opozorili so, da podrobnosti predvidenih nadzornih ukrepov v Sloveniji še niso bile predstavljene, zato konkretnih komentarjev še ni mogoče podati. Opozarjajo pa, da je treba pred uvedbo tovrstnih orodij - sploh če jih kot obvezne predpiše država - realno oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja.
Izpostavili so še dosedanje izkušnje, ki kažejo, da lahko sprva časovno omejeni ukrepi sčasoma prerastejo v običajne ukrepe z neomejenim rokom veljavnosti. Ob tem so kot primer navedli ukrepe, sprejete v okviru boja proti terorizmu.
