c S
Del opozicije zadovoljen z ustavno odločbo glede financiranja šol, del ne 07.04.2020 19:28 Ljubljana, 07. aprila (STA) - Odzivi opozicije na odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol so pričakovano različni. V Levici tudi s tokratno odločbo niso zadovoljni, v LMŠ pa jih veseli, da je sodišče začrtalo ločnico med javnim in zasebnim. Tudi v SAB so zadovoljni. Po ocenah nekdanjega ministra Jerneja Pikala odločba razjasnjuje dosedanje dileme.

Sodišče je ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa. Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje omenjenih treh vsebin, ni neskladen z ustavo. Omenjeni del javnoveljavnega programa država sicer trenutno financira 85-odstotno.

Podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v pisnem odzivu ugotavljal, da je sodišče kot pravilno prepoznalo argumentacijo, ki da so jo tako on sam kot v SD pri naporih za ureditev tega področja vseskozi zagovarjali: država mora zasebni osnovni šoli v celoti javno financirati obvezni del programa osnovne šole, ne pa tudi razširjenega programa.

Takšna argumentacija je po ocenah Pikala logična in izhaja iz zakona o osnovni šoli, kjer je zapisano, kaj mora vsebovati obvezni program zasebne osnovne šole, da pridobi javno veljavnost. Zakon o osnovni šoli razširjenega programa za zasebnike ne opredeljuje.

Odločba sodišča po Pikalovih navedbah jasno opredeljuje, da tiste zasebne osnovne šole, katerih programi so pridobili javno veljavnost, niso del javne mreže šol. To so le javne osnovne šole in zasebne osnovne šole s koncesijo. "Staršem je dana pravica, da otroke šolajo v skladu s svojimi prepričanji. A to ne pomeni, da je država tudi dolžna financirati ves program, temveč le obvezni del, ki ga sama predpiše," je zapisal Pikalo.

Odločba po njegovem mnenju pomeni veliko priznanje njihovim naporom, da se vprašanje ustrezno uredi, in potrditev, da so "kljub neskončno nizkim udarcem, zavajanjem, dvomljivi podpori v koaliciji, nestrokovnim mnenjem službe za zakonodajo DZ osebnim in političnim diskreditacijam, bili na pravi poti".

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je v današnji izjavi izpostavil, da so imeli zelo malo časa za preučitev odločbe. Jih pa veseli, da je ustavno sodišče jasno začrtalo ločitev med javnim in zasebnim, kar so po njegovih besedah tudi v LMŠ vseskozi zagovarjali.

Po besedah Kovačiča so tudi v LMŠ zagovarjali stališče, da je obvezni del programa v zasebnih šolah treba financirati 100-odstotno, razširjenega pa ne. Z dopolnili so po njegovih navedbah šli v smeri, da je "dobra volja države, da financira tudi dopolnilni in dodatni pouk ter jutranje varstvo". V to smer je šlo tudi ustavno sodišče, ugotavlja Kovačič.

V Levici pa tako kot z odločbo ustavnega sodišča leta 2014 tudi s tokratno odločitvijo niso zadovoljni, saj le poudarja, kar je ustavno sodišče že odločilo, je v izjavi novinarjem menil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Ugotavljal je, da je rešitev verjetno v tem, da se v ustavo zapiše splošno načelo, da mora država skrbeti za javni servis, zasebna pobuda pa je lastna odgovornost.

"V neki konstalaciji DZ bomo morali najti dovolj glasov za to, da se v ustavo zapiše jasno razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom," je dejal. Po njegovem mnenju prav v današnjih razmerah epidemije lahko vidimo pomen javnih storitev v državi. "Poskusi, kot je javno financiranje zasebnega šolstva, na dolgi rok erodirajo vse javne institucije v izobraževanju, zdravstvu. To na koncu privede do tega, da bomo prepuščeni nekateri enim in drugi drugim pogojem pri osnovnih dobrinah, ki bi jih morala država zagotavljati," meni Vatovec.

Vodja poslancev SAB Maša Kociper je v izjavi pred DZ pojasnila, da celotne odločbe še ni preučila. Osnovno odločitev pa v SAB pozdravljajo in ocenjujejo, da je ustavno sodišče odločilo v smeri, za katero so v SAB ves čas govorili, da je pravilna. Po besedah Kociprove se je sodišče postavilo na stališče, ki ga je zastopal minister, ko je pripravljal zakon, in sicer, da financiranje zasebnih šol ne more biti popolnoma enako kot financiranje javnih šol, ampak se financira le obvezni del programa.

Glede financiranja razširjenega programa se Kociprova strinja, da je sodišče našlo srednjo rešitev. Ta je bila na mizi tudi v DZ in SAB jo je tedaj, tako Kociprova, podprla. "Za nas je ključno načelno vprašanje, in sicer, da ni popolnoma izenačeno financiranje javnih in zasebnih šol," je dodala.