c S
Vlada s predlogom novele o ravnanju DZ v primeru ustavno nedopustnih referendumov 01.04.2020 21:35 Ljubljana, 01. aprila (STA) - Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ga v parlamentarno obravnavo pošilja po nujnem postopku. Predlog ureja postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten, so po seji sporočili iz Ukoma.

"Namen in cilj predloga zakona je implementacija ustavne ureditve zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin, in sicer ureditve postopka v primeru, ko bi bil referendum skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten," so zapisali v uradu. Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Kot je zapisano v predlogu novele, mora DZ v 14 dneh po tem, ko prejme referendumsko pobudo za zakon, za katerega referenduma ni dopustno razpisati, sprejeti sklep, s katerim to ugotovi in ga objaviti v uradnem listu. V sklepu mora navesti tudi razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati. Predlagatelj referenduma lahko v 15 dneh od objave sklepa zahteva, da ustavno sodišče preizkusi ustavnost sklepa.

Čeprav bi morala vlada glede na spremembo ustave in odločbo ustavnega sodišča iz januarja 2018 celovito prenoviti omenjeni zakon, pa se je glede na epidemijo covida-19 odločila najprej spremeniti del, ki po njenem mnenju zagotavlja učinkovite in hitre zakonodajne postopke in s tem omogoči takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledice naravnih nesreč in zagotavljanje varnosti državljanov in obrambe države, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Nato bo vlada v najkrajšem možnem času predlagala tudi celovito novelo, ki bo odpravila vsa neskladja, so napovedali.

Danes sprejeti predlogi sprememb zakona so bili sicer že zajeti v predlogu sprememb zakona iz leta 2015, matično delovno telo DZ pa je predlog zakona obravnavalo februarja in aprila 2016, vendar je bila obravnava končana, ker predlog kot celota ni bil deležen zahtevane dvotretjinske podpore navzočih poslancev. Med drugim ga takrat niso podprli tudi v SDS in NSi, pa tudi v Levici.

Predlagane spremembe so bile ponovno v enomesečni javni razpravi tudi decembra lani, ko nanje ni bilo pripomb, določbe pa so bile medresorsko usklajene, so še sporočili.