Število podeljenih državljanstev v 27 članicah EU je leta 2018 v primerjavi z letoma pred tem upadlo. Leta 2017 so jih namreč podelili 700.600, leta 2016 pa 843.900. Pri vseh treh podatkih gre za 27 držav EU brez Združenega kraljestva, ki je januarja letos izstopilo iz povezave.
Upad je predvsem posledica manjšega števila podeljenih državljanstev v Italiji, kjer so jih leta 2018 v primerjavi z letom pred tem podelili 34.100 manj. Sledita Grčija s 6400 manj podeljenimi državljanstvi in Danska s 4400. Največje povečanje je bilo medtem v Španiji, in sicer za 24.300. Sledita Portugalska (3300 več) in Luksemburg (2000 več), še kažejo podatki evropskega statističnega urada.
Povečalo se je tudi število državljanstev, ki jih je podelila Slovenija, in sicer s 1563 na 1978. S 27 odstotki je Slovenija zabeležila tretje najvišje relativno povečanje. Prehitela sta jo le Luksemburg in Španija.
Največ državljanstev so pred dvema letoma podelile Nemčija, in sicer 116.800 oziroma 17 odstotkov vseh. Sledita Italija s 112.500 oziroma 17 odstotki in Francija s 110.000 oziroma 16 odstotki.
Največja skupina, ki je v državah EU leta 2018 pridobila državljanstvo, so bili Maročani. Teh je bilo 67.200. Sledijo Albanci (47.400) in Turki (28.400).
V Sloveniji največji delež tistih, ki so prejeli državljanstvo, predstavljajo državljani BiH, in sicer 66,8 odstotka. Sledijo Makedonci z 11,2 odstotka in Srbi z devetimi odstotki.
Med državljani EU je državljanstvo druge države članice prejelo največ Romunov (21.500), Poljakov (13.900) in Italijanov (8100). Državljani EU med temi, ki so prejeli državljanstvo ene od držav članic, predstavljajo 13 odstotkov. Drugi so državljani nečlanic EU ali ljudje brez državljanstva, še navaja Eurostat.
