Vlada je ukrepe za pomoč državljanom in gospodarstvu združila v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je sprejela v soboto pozno ponoči. V njem je združila ukrepe, ki jih je premier Janez Janša predstavil že v torek, dodala pa je še nekaj novih. Ocenjuje, da bodo vse rešitve skupaj zvišale odhodke državnega proračuna za tri milijarde evrov.
Na novinarski konferenci je Janša poudaril, da so ukrepi namenjeni reševanju življenj, zdravja in ohranjanja drugih vitalnih zmogljivosti države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost in druge. Med drugim je omenil zamrznitev plačevanja socialnih in nekaterih drugih prispevkov, skrajšanje plačilnega roka za plačila iz proračuna na osem dni, delno neobdavčeno nagrajevanje za tiste, ki tudi v času epidemije redno delajo ter dodatno nagrajevanje za tiste, ki so v boju z epidemijo najbolj izpostavljeni.
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec lahko prejeli 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov. Velike družine s tremi otroki bi glede na predlog prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov. Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Za pokojnine do višine 500 evrov je določen v višini 300 evrov, za pokojnine v višini od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov in za pokojnine v višini od 601 do 700 evrov v višini 130 evrov.
Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za april in maj za tiste zaposlene, ki delajo. Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, bodo izplačali mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev tudi vse prispevke zaposlenih na čakanju prevzela država, v celoti bo pokrila tudi znesek nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec se znižuje tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.
Interventni zakon med drugim nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.
Predlog obsežnega zakona predvideva nekatere ukrepe tudi na področju javnega sektorja. Med drugim prinaša znižanje plač funkcionarjem za 30 odstotkov, izjema so sodniki in župani. Predvideva možnost začasne premestitve javnega uslužbenca k drugemu delodajalcu, na primer iz enega doma starejših v drugega. Možne bodo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta.
Predlog uvaja tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za vse zaposlene v javnem sektorju, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni, je dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Zaradi izrednih razmer odslej šolanje na daljavo nadomešča redno šolsko delo, je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.
Vse oblike dela na daljavo z učenci, dijaki in študenti sedaj potekajo v skladu s potrjenim šolskim koledarjem in nadomeščajo običajno izvedbo v razredu. Tako kot drugim samozaposlenim bo vlada izredno pomoč v višini univerzalnega temeljnega dohodka namenila tudi samozaposlenim na področju šolstva, izobraževanja in športa.
Zakonski predlog opredeljuje tudi nekatera dodatna pooblastila policiji za zagotavljanje spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije. V to med drugim sodijo iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe ter zbiranje in obdelovanje podatkov.
Policija bo med drugim lahko prek spremljanja lokacije mobilnih naprav tudi spremljala gibanje tistih, ki se bodo namesto za karanteno odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje.
Finančni učinek zakona o interventnih ukrepih je določen za obdobje nekaj več kot dveh mesecev in pokriva celotne javne finance, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Vsakršno dodatno trajanje epidemije bi stroške še povečalo, je dodal.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na novinarski konferenci spomnil, da vlada pripravlja že drugi paket ukrepov. V tem bodo med drugim posebej naslovili problematiko turističnih podjetij.
Ljubljana, 29. marca (STA)
