c S
Ustavni pravniki se strinjajo, da je mogoče rok za razglasitev zakonov izjemoma skrajšati 23.03.2020 17:59 Ustavni pravniki se strinjajo, da bi bilo mogoče rok, potreben za razglasitev interventnih zakonov, skrajšati in pospešiti ukrepe proti koronavirusu. Po besedah Mateja Avblja referendum o zakonih o ukrepih za zagotovitev obrambe, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč ni mogoč. DZ tako ni treba čakati na morebitno pobudo za referendum.

Premier Janez Janša je namreč danes prek Twitterja na ustavne pravnike naslovil poziv, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v DZ do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni, kar po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom "ne glede na možno soglasje oz. večino v DZ preprečuje hitro intervencijo preko zakona".

Popoldne je nato Janša tvitnil, da so rešitev našli in se zahvalil ustavnemu pravniku Mateju Avblju, podrobnosti pa ni pojasnil. Avbelj je navedel, da zakonodajnega referenduma "o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč (kar je koronavirus) ni dopustno razpisati". "Po mojem mnenju je tako pot naslednja: DZ sprejme zakon. Državni svet se na svoji seji odpove vetu. Predsednik republike lahko takoj za tem, če gre za zakon, glede katerega referendum ni dopusten, tak zakon razglasi. Se ga objavi in brez vacatio legis (roka, ki teče od objave predpisa pa do njegove uveljavitve op. STA) lahko začne veljati že z dnem objave," je navedel.

Avbelj opozarja, da prakse na tem področju ni, "vendar je ta rešitev nedvomno sorazmerna, skladna s tekstom in duhom ustave ter ne zahteva razglasa izrednega stanja".

Po veljavni zakonodaji je treba namreč po sprejemu zakona v DZ počakati sedem dni, v katerih lahko državni svet na zakon izglasuje veto ali ko lahko nekdo s 2500 podpisi volivcev vloži pobudo za referendum. Če se to ne zgodi, DZ po sedmih dneh pošlje zakon predsedniku republike, ta pa ima nato na voljo en dan, da ga razglasi. Skupaj torej od sprejema zakona do njegove razglasitve mine najmanj osem dni.

Tudi profesor na pravni fakulteti Igor Kaučič in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič v skupnem mnenju, ki sta ga podala za STA, pritrjujeta, da bi bilo navedene roke mogoče skrajšati.

Po besedah Ribičiča državni svet prek svojih delovnih teles spremlja nastajanje zakona, zato lahko že prvi dan po njegovem sprejemu pove, ali bo sklical sejo za obravnavo veta ali ne. Tudi sicer se je državni svet v nedavnem primeru paketa interventnih zakonov že prvi dan po sprejemu v DZ možnosti veta odpovedal z glasovanjem.

Težava po mnenju Ribičiča in Kaučiča tako ostaja le morebitna zahteva za referendum. "V tem primeru bi bila sprejemljiva rešitev, da bi se morebitne pobudnike referenduma, ki morajo sicer v enem tednu zbrati 2500 podpisov, pozove, naj v 24 urah predsednika DZ obvestijo, da nameravajo zbirati podpise. Če predsednik DZ ne prejme nobenega takega obvestila, potem se lahko zakon pošlje v razglasitev predsedniku republike," skupno mnenje pojasnjuje Ribičič. Ob tem pa tudi pravnika opozarjata, da takšen poziv ne bi bil potreben, ko "gre za finančne ali druge zakone (obramba, varnost ipd.), glede katerih referendum po ustavi ni mogoč". "Tako bi lahko osemdnevni rok skrajšali na dva dni," pravi Ribičič.

Tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je prepričan, da je v posebnih razmerah, v kakršnih smo se znašli z novim koronavirusom, mogoče odstopiti od nekaterih siceršnjih postopkov in pravil pri sprejemanju zakonov. Med drugim bi bilo mogoče skrajšati tako rok, v katerem lahko državni svet na zakon vloži veto kot tudi rok glede pobude za referendum. "Življenje ljudi je namreč nad vsemi," pravi Jerovšek.

A ta tudi meni, da bi moral takšno ureditev potrditi državni zbor: "Lahko tudi z zakonom." Sprejeta bi morala biti z dvotretjinsko večino vseh poslancev, veljati pa bi morala seveda le za čas, dokler traja epidemija.

Možnost, ki jo omenjata Ribičič in Kaučič, da bi predsednik DZ ob sprejemu interventnega zakona vse zainteresirane pozval, naj v enem dnevu sporočilo, da bodo začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo, se mu zdi dobra ideja in tudi ena od možnih, sprejemljivih rešitev. V primeru, da bi pri tem prišlo do kakršnih koli zapletov, recimo glede vprašanja, ali je pobuda sploh mogoča, bi se lahko po njegovi oceni na hitro (v nekaj urah) sestali ustavni sodniki in presodili njeno upravičenost.

Ljubljana, 23. marca (STA)
Foto: STA