c S
Pravice in dolžnosti delavcev v času epidemije koronavirusa 20.03.2020 17:45 Ob epidemiji novega koronavirusa, ki močno vpliva na delovne procese, vsakodnevno prihaja do številnih vprašanj glede pravic in obveznosti delavcev. Mnoge med njimi se namreč v izjemnih razmerah spreminjajo.

Objavljamo dopolnjen seznam delavskih pravic in dolžnosti:

Delo od doma

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Kraj dela se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu.

Delo od doma je plačano 100-odstotno.


Prerazporejanje delovnega časa

ZDR delodajalcu omogoča tudi začasno prerazporejanje delovnega časa, če je to predvideno in določeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.

V določenem obdobju podjetje tako lahko zaposlenemu odredi krajši delavnik, s tem da se v obdobju šestih mesecev ali enega leta povprečni delovni čas izravna na 40 ur tedensko. Pri izravnavanju pa delovni čas ne sme presegati 56 ur tedensko.


Opravljanje drugega dela

Delodajalec lahko delavcu ob izjemnih okoliščinah odredi opravljanje dela, ki ni določeno v pogodbi o zaposlitvi. Varnostniku na vhodu podjetja denimo lahko naloži merjenje telesne temperature obiskovalcem, a mora hkrati poskrbeti za ustrezne zaščitne ukrepe.


Dodatki

Posebni dodatki zaposlenim, tudi tistim, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni, po ZDR ne pripadajo.

Po kolektivni pogodbi za javni sektor pa dodatek v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače za delo v rizičnih razmerah pripada zdravstvenemu osebju.

Medtem so denimo zaposleni, ki delajo na domu in uporabljajo lastno orodje, naprave in predmete, upravičeni do nadomestila, ki na mesečni ravni znaša največ do dva odstotka povprečne slovenske plače.


Izolacija delavca na zahtevo delodajalca

Delodajalec mora zaposlenemu, ki ga preventivno napoti na večdnevno izolacijo na dom, istočasno pa podjetje normalno obratuje, izplačati nadomestilo v višini 100 odstotkov plače. Za ta čas mu ne sme enostransko odrediti letnega dopusta.


Karantena

Zaposleni v primeru karantene, ki mu jo odredi minister za zdravje, pa je upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače, ki ga bo po interventnem zakonu, o katerem bo DZ odločal danes, v celoti poravnala država.


Nezmožnost prihoda na delo

Delavec lahko po ZDR upraviči svojo odsotnost z dela zaradi nastanka višje sile. Sem sodijo nezmožnost prihoda na delo zaradi zaustavitve javnega prometa, zaprtja meja ali varstva otroka do petega razreda, ko so zaprte šole in vrtci.

V vsakem od teh primerov je zaposleni, če ne sam ne njegov delodajalec ne najdeta druge rešitve, ki bi mu omogočila opravljanje delovnih obveznosti, upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.


Dopust

Mnoga podjetja zaradi posledic epidemije nimajo več dela oz. je tega manj, zato nekateri delodajalci od zaposlenih pričakujejo koriščenje letnega dopusta. A delodajalec dopusta po ZDR ne sme odrejati enostransko, temveč to lahko stori le v dogovoru z delavcem. Pri tem mora upoštevati temeljni namen dopusta - možnost za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa pa lahko podjetje določi tudi kolektivni dopust. A tudi pri tem ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi počitka in rekreacije ter družinskih obveznosti. To pomeni, da mora zaposlenemu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ki ustreza delavcu.

Dopust je plačan 100-odstotno.


Neplačana odsotnost z dela

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca in je delodajalec ne more odrediti enostransko.


Čakanje na delo

Delodajalec lahko zaposlenega v primeru pomanjkanja oz. odsotnosti dela pošlje na čakanje na delo. V tem primeru zaposlenemu pripada 80-odstotno nadomestilo plače.


Zaposlovanje brez zdravstvenega pregleda

V aktualnih razmerah lahko delodajalec delavca zaposli tudi brez predhodnega zdravstvenega pregleda. Posebej pa so obravnavana delovna mesta, za katera je podjetje na predlog izvajalca medicine dela predpisalo posebne zdravstvene zahteve. V teh primerih delodajalec delavca ne more zaposliti brez mnenja tega izvajalca.


Varnost in zdravje pri delu

V času epidemije praviloma ukrepi, ki jih delodajalec zagotavlja na podlagi ocene tveganj delovnih mest, ne zadostujejo, zato mora sprejeti in izvajati dodatne ukrepe, s katerimi v največji možni meri zagotavlja varno in zdravo delo. Predvsem pa mora slediti vsakokratnim uredbam in navodilom na državni ravni ter v okviru lokalnih skupnosti.


Kronični bolniki

Kroničnim bolnikom zdravniki v času epidemije priporočajo samoizolacijo, a ne morejo v bolniški stalež, ker (še) niso bolni. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) jim priporočajo, naj pridobijo pisno mnenje osebnega zdravnika o tem, da v primeru okužbe s koronavirusom obstaja možnost poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja, s tem seznanijo delodajalca in ga prosijo, naj jim odredi čakanje na delo doma.

Delodajalec mora skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno, poudarjajo.


Bolniška odsotnost

Okuženi ali zboleli za novim koronavirusom imajo pravico do bolniške odsotnosti. Prvih 90 dni jim pripada 90-odstotno, nato 100-odstotno nadomestilo plače.


Odpuščanje

Delodajalec se lahko zaradi bistveno zmanjšanega obsega odloči za odpuščanje iz poslovnega razloga in prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka. Ob tem je dolžan odpuščenemu delavcu izplačati odpravnino.

Zaposleni ima sicer pravico predlagati posamezne ukrepe v zvezi z delovnim razmerjem, ki jih delodajalec, če so primerno obrazloženi in utemeljeni, lahko upošteva.


Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Na Inšpektoratu RS za delo delavce opozarjajo, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega ne želijo, saj bodo ostali brez nadomestila za brezposelnost in z izjemo tistih, ki se upokojujejo, tudi brez odpravnine. Svetujejo še, naj ne podpisujejo praznega lista papirja, ki se pozneje lahko uporabi proti njihovi volji.

Ljubljana, 20. marca (STA) - Viri: Ministrstvo za delo, Inšpektorat RS za delo, ZSSS