"Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča v tej zadevi še preučujemo. Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončno odločitve," so za STA zapisali na ministrstvu.
V Banki Slovenije so medtem v sporočilu za javnost zapisali, da so soglasno sprejeto odločitev ustavnega sodišča prejeli in dodali, da se je ustavno sodišče ob tem odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
V Banki Slovenije so ponovili, da sicer podpirajo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenih obveznic, vendar trenutna rešitev tega po njihovem prepričanju ne omogoča. Vnovič so tudi opozorili, da so v postopku priprave zakona podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa jih pripravljalci niso upoštevali.
Na podlagi odločitve ustavnih sodnikov je Banka Slovenije s spletnih strani umaknila informacije, ki jih je od nje zahteval zakon, v sporočilu za javnost pa so v centralni banki ponovili svojo argumentacijo v prid oceni, da lani decembra uveljavljeni zakon ni skladen z ustavo.
Izpostavili so, da zakon po njihovem prepričanju krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata ustava in evropski pravni red, in pri tem podčrtali predvsem spornost zakona z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.
Zakon po njihovem prepričanju krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke, kot je npr. reševanje bank, in posega v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvajanje svojih primarnih nalog ter možnost odločanja pri oblikovanju svojih rezerv, v kar posegajo zakonske določbe, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije in iz že oblikovanih splošnih rezerv.
Na ta dva vidika so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije, so dodali. Med temi je bila npr. Evropska centralna banka.
Poleg tega so zapisali, da Banka Slovenije po zakonu odgovarja potencialno objektivno, ob tem pa ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU, so prepričani v centralni banki.
Problematično se ji zdi tudi, da zakon Banki Slovenije nalaga še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe oz. nepoučeni investitorji, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. "Na Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine," so jasni.
V Banki Slovenije so predlagali tudi, da ustavno sodišče presodi še nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila, saj da ta ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v uniji. Prepričani so še, da zakon ustrezno ne ureja niti varovanja zaupnih podatkov, pridobljenih v postopku nadzora in reševanja bank.
