O aferi Radan so mediji prvič poročali januarja 2015. Sprva se je govorilo o tem, da je zdravnik konec leta 2014 z mešanico kalija in morfija evtanaziral na smrt bolnega moškega na intenzivnem oddelku nevrološke klinike. Kriminalistična preiskava ostalih smrti njegovih bolnikov je pokazala na sumljive okoliščine smrti še sedmih ljudi. Prvi primer sumljive smrti naj bi segal v september 2012, zadnji pa v december 2014.
Radanu je tožilstvo sprva očitalo umore šestih bolnikov. Očitke za dva umora je tekom postopka umaknilo, očitke o umorih preostalih štirih pa je prekvalificiralo v uboje. Radanu je očitalo tudi ponarejanje listin, neupravičeno slikovno snemanje bolnikov in zlorabo uradnega položaja, za vse skupaj pa predlagalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica.
V skoraj triletnem procesu je sodišče zaslišalo vrsto prič, Radana, ki je vmes vrnil zdravniško licenco, so večkrat psihološko ocenili, izvedli so tudi poskus na prašičih, s katerim so preverjali, kako na organizem deluje vbrizgani kalij.
6. novembra 2018 mu je senat ljubljanskega okrožnega sodišča izrekel oprostilno sodbo. Predsednik senata Martin Jančar je povedal, da pri nobenem bolniku ni bilo mogoče sodno medicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč. Poudaril je tudi, da zbrani dokazi ne omogočajo sklepa, da bi Radan bolnikom res apliciral kalij, in jih s tem ubil, kot mu je to očitalo tožilstvo.
Posebej je bil kritičen do tožilstva, ker da je pri obtožbi izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo pa objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. "Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti in ne iz domneve krivde," je poudaril.
Na drugi strani sodniku ni ostalo dolžno niti tožilstvo. Tožilka Tamara Gregorčič, ki je ob razglasitvi sodbe nadomeščala tožilko Katarino Bergant, je po razglasitvi sodbe dejala, da je bil sam postopek s strani sodišča voden najmanj čudno, "z zelo svojstvenimi koraki sodnika". "Nekatere je v obrazložitvi poskusil omiliti in bil pri tem dokaj spreten. Menim, da gre za zmotno, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bistvene kršitve kazenskega postopka," je dejala. Ocenila je, da v postopku "ni bilo razsojeno po pravici in po resnici in je bila zadeva s strani sodnika vodena zelo neobjektivno".
Napovedala je vložitev pritožbe, kjer bo uveljavljala prav vse pritožbene razloge. Posebej je bila kritična do odločitve sodišča, da Radana oprostijo kaznivega dejanja nedovoljenega slikovnega snemanja bolnikov: "Dovolila si bom reči, da stopamo v cono somraka." Utemeljitev, da bi bilo nesorazmerno zdravnika obsoditi, ker je slikal umirajočega in hranil te posnetke, po njenem mnenju "nikakor ne more biti vodilo v našem življenju in v postopanju, zlasti zdravnikov".
Radanov zagovornik Gorazd Fišer je bil s sodbo seveda zadovoljen. Kot je dejal po ustni obrazložitvi sodbe, ga je ta prepričala. Pa ne zato, ker je bila ugodna za Radana, ampak "predvsem, ker je sodišče zelo natančno pojasnilo, kje so tisti elementi, ki so narekovali izrek oprostilne sodbe".
Ali bo Radan, če bo sodba prestala tudi preizkus na višjem sodišču, zahteval odškodnino zaradi enajstih mesecev pripora, še ni vedel povedati, verjame pa, da mu nobena odškodnina ne more povrniti škode, ki mu je nastala.
Ljubljana, 08. marca (STA)
