Odškodninski zahtevek zaradi odpovedi gradnje HE na Muri so DEM poslale državnemu odvetništvu ter v vednost ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo. Odgovora še niso dobili, saj rok še ni potekel, so pri DEM pojasnili za STA.
Kot so dodali, skupni stroški vlaganj za celotno porečje Mure znašajo približno 9,2 milijona evrov. Odškodninski zahtevek, ki se nanaša na sklep vlade o ustavitvi državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje-Mota na Muri, znaša 6,5 milijona evrov, ob čemer bi v primeru odvzema koncesije v DEM zahtevali tudi povrnitev drugih vloženih sredstev. Od tega so za komuniciranje namenili 1,67 milijona evrov.
V DEM so glede na sklep o ustavitvi DPN za omenjen projekt načrte trenutno ustavili, vztrajajo pa, da bi "s postavitvijo večnamenskega objekta", kot so označili gradnjo HE in spremljajoče infrastrukture, reševali težave z nižanjem podtalnice, suše in namakanja. Nasprotniki gradnje HE trdijo ravno nasprotno, da z elektrarno teh težav ne bi rešili, ampak jih kvečjemu povečali.
Mimo javnosti pa je tekla triletna pravda na mariborskem sodišču, v kateri je agencija za komunikacije Spem od DEM zahtevala 250.000 evrov odškodnine, ker so DEM leta 2015 z agencijo prekinile pogodbi o komuniciranju, sklenjeni leta 2007.
Po teh pogodbah je DEM v osmih letih Spemu plačal 1,8 milijona evrov. Spem je odškodnino terjal, ker naj bi DEM enostransko odpovedale dve svetovalni pogodbi, od katerih se je ena nanašala prav na gradnjo HE na Muri.
Takratni direktor DEM Damijan Koletnik je leta 2007 podpisal pogodbi, vezani na čas zgraditve črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak na Dravi oziroma do pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo HE na Muri. Koletnika je leta 2009 nasledil Viljem Pozeb in še šest let Spemu plačeval mesečno okoli 16.000 evrov.
Glede obeh pogodb, ki naj bi bili sklenjeni za nedoločen čas, je vodja službe komuniciranja v DEM Majna Šilih pojasnila, da so bili določeni razlogi, kdaj se lahko pogodba prekine, in da je skladno z zakonodajo mogoče vsako pogodbo, tudi takšno, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, predčasno prekiniti.
Na vprašanje, ali drži, da so DEM od podpisa plačevale agenciji vse izstavljene račune, čeprav se je uresničitev omenjenih projektov zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov in lokalnih prebivalcev že kmalu začela odmikati v negotovo prihodnost, pa je odgovorila, da so v DEM svoje obveznosti izpolnjevali skladno s sklenjenimi pogodbami.
"Projekt Kozjak je bil izpeljan do sprejetega državnega prostorskega načrta, spremembe okoliščin na energetskih trgih in v politiki države pa so privedle do prekinitve pogodb," je še dodala Šilihova.
Direktor Spema Komunikacije Tomaž Mihelin Ritlop pa je za STA dejal, da sta bili "pogodbi sklenjeni za določen čas, kar je ugotovilo tudi sodišče". O delu agencije in stroških pa je pojasnil, da so njihovi strokovnjaki v sodelovanju z DEM dosegli odlične rezultate umeščanja v prostor pri obeh projektih, saj sta bila, ko so prevzeli komuniciranje, na samem začetku.
"Dokaz za trditev je pridobljeni državni prostorski načrt za ČHE Kozjak skupaj z 2x400-kilovoltno daljnovodno povezavo, kar je, po nam znanih podatkih, edini DPN za daljnovod, pridobljen v nekaj desetletjih. Prav tako smo pri HE na Muri skupaj dosegli, da je država začela uradni postopek umeščanja v prostor, potem ko je bil postopek enakega projekta pred dvema desetletjema ustavljen," je povedal Ritlop.
Pravda med Spemom in DEM se je začela oktobra 2016. Kot so pojasnili na mariborskem sodišču, so z dvema sodbama zavrnili tožbeni zahtevek Spema, obakrat pa je po pritožbi Spema višje sodišče v Mariboru sodbo razveljavilo. Aprila lani je sodišče še tretjič zavrnilo tožbeni zahtevek, novo pritožbo Spema pa je višje sodišče septembra lani zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S tem je zadeva postala pravnomočna.