Iz poročila sektorja za pritožbe zoper policijo pri ministrstvu za notranje zadeve je razvidno, da so lani prejeli skupno 542 pisanj na račun dela policistov. V 358 primerih so bile vložene pritožbe, v ostalih 184 primerih pa ni šlo za pritožbe zoper delo policije v povezavi s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Med vloženimi pritožbami jih je bilo 30 nerazumljivih ali nepopolnih, pritožnik pa jih v roku ni popravil ali dopolnil; 22 vloženih pritožb ni vsebovalo vseh elementov pritožbe.
44 pritožb je bilo vloženih prepozno; sedem pritožb je vložila neupravičena oseba, ena pritožba pa je bila taka, o kateri je bilo v pritožbenem postopku že odločeno. V enem primeru je šlo za pritožbo z zlonamerno vsebino oz. zlorabo pritožbenega postopka, v 12 primerih pa je pritožnik odstopil od pritožbe, navaja poročilo.
Za 152 pritožb (v 2018 158) je bil izpeljan pomiritveni postopek, ki se je uspešno končal v 68 primerih pritožb (leto prej 85), saj so se pritožniki strinjali z ugotovitvami in ukrepi vodje policijske enote. V 12 primerih pomiritvenega postopka pa je vodja policijske enote ocenil, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi (leto prej 11).
V 18 primerih pritožb je bila obravnava po neuspelem pomiritvenem postopku zaključena pred pritožbenim senatom (leto prej 33). V 22 primerih je vodja senata po neuspelem pomiritvenem postopku odločil, da ne razpiše seje senata (leto prej 34), saj je iz dokumentacije nesporno izhajalo, da so bile okoliščine preverjene v zadostni meri in je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. V petih primerih pritožb pa senat po pomiritvenem postopku ni bil razpisan, ko se pritožnik ni strinjal z ugotovitvami, želel pa je, da se pritožbeni postopek zaključi.
Pooblaščenci ministra so na podlagi neuspelih pomiritvenih postopkov ali očitkov o hujših posegih policistov v človekove pravice pritožnikov sklicali 56 sej senatov (leto prej 38), pri čemer so člani senata v sedem primerih odločili, da so vložene pritožbe bodisi delno ali v celoti utemeljene (leto prej 10).
Kot so izpostavili na ministrstvu, so se posamezniki lani največkrat pritožili zaradi nedostojne komunikacije policistov in njihovega nekorektnega odnosa. Pritožbe so se nanašale tudi na prekoračitve oziroma neupravičeno ali nesorazmerno uporabo različnih policijskih pooblastil, pa tudi zaradi domnevnega neukrepanja policistov ter domnevne neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev.
Ministrstvo je policiji predlagalo nekaj ukrepov za izboljšanje policijskih praks. Ti ukrepi se nanašajo zlasti na krepitev zavzetega, prijaznega in spoštljivega odnosa policistov do strank v policijskih postopkih ter na zagotavljanje doslednega ugotavljanja dejanskega stanja obravnavanih prekrškov in spoštovanja procesnih pravil prekrškovnega postopka.
Na ministrstvu so kot pomembno označili tudi to, da se nadaljujejo usposabljanja policistov s področja izvajanja policijskih pooblastil ter zakonite in sorazmerne uporabe prisilnih sredstev ter usposabljanja vodij policijskih enot in njihovih pooblaščencev s področja komunikacijskih in mediacijskih veščin za izboljšanje kakovosti vodenja pomiritvenih postopkov.
Policisti se pri opravljanju nalog, ko so zavezani preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, vsakodnevno srečujejo s primeri, ko posegajo v človekove pravice in svoboščine. Zato je zelo pomembno, da je nad delom policije vzpostavljen strokoven, kakovosten in transparenten sistem nadzora. Ena od oblik tovrstnega nadzora je pritožbeni postopek oziroma obravnavanje pritožb posameznikov zoper dejanja ali opustitve dejanj policista, s katerimi so kršene pravice ali svoboščine posameznika, so še pojasnili na ministrstvu.
