Komisija je napredek Slovenije pri uresničevanju lanskih reformnih, proračunskih in naložbenih priporočil ocenila z oznakami "nekaj napredka", "omejen napredek" in "ni napredka". "Znatnega napredka" ne zaznava na nobenem področju.
Nekaj napredka komisija ugotavlja pri uresničevanju ciljev za povečevanje zaposljivosti nizkousposobljenih in starejših delavcev, za izboljšanje konkurenčnosti, profesionalizacije in neodvisnega nadzora pri javnem naročanju, na področju poslovnega okolja, pri osredotočanju naložb v raziskave, inovacije in železniški promet ter na področju privatizacij.
Omejen pa je po bruseljski oceni napredek pri uresničevanju ciljev na področju pokojninskega sistema, zdravstva in trga lastniških vrednostnih papirjev ter pri osredotočanju naložbenih gospodarskih politik na prehod v nizkoogljično družbo in v okoljsko infrastrukturo.
Te ocene je komisija podala v okviru poročil o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh članicah EU, ki so del zimskega gospodarskega svežnja, objavljenega danes v Bruslju. Tudi na podlagi teh poročil bo maja oziroma junija objavila nova priporočila članicam za reformno, proračunsko in naložbeno ukrepanje.
Februarja lani je komisija v poročilu o Sloveniji izpostavila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva, ter da je na splošno napredek pri uresničevanju evropskih priporočil omejen.
Razlika med lanskim in letošnjim poročilom je torej med drugim v tem, da komisija sedaj na področju pokojninskega sistema in zdravstva ugotavlja omejen napredek. Nikakršnega napredka pa ni le na področju dolgotrajne oskrbe. Tudi pri tem sicer navaja, da do konca lanskega leta ni bil javno na voljo nikakršen predlog na tem področju, da pa je ministrstvo za zdravje napovedalo, da bo ta nared v začetku tega leta.
Komisija v poročilu na 72 straneh med drugim izpostavlja dobro ukrepanje Slovenije na socialnem področju in pri uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev, znova pa opozarja na negativen vpliv staranja prebivalstva na sisteme pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Ugotavlja tudi, da se razmere v bančnem sektorju izboljšujejo, a da alternativni viri financiranja niso dovolj razviti, da bi ustrezno podprli inovacije in rast, ter da kljub privatizacijskim ukrepov v minulih letih država še vedno igra bistveno vlogo v gospodarstvu.
Komisija prav tako izpostavlja, da Slovenija še nima celovite strategije za prilagoditev podnebnim spremembam, pri čemer opozori na razmere v premogovniških regijah.
Zimski gospodarski sveženj je tokrat na sploh v znamenju prioritet nove komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki na prvo mesto postavlja zeleni prehod. V okviru svežnja komisija tako tudi predlaga območja, ki naj bi bila upravičena do sredstev iz sklada za pravičen prehod. Med sto predlaganimi regijami sta tudi savinjsko in zasavsko območje.
Del zajetnega svežnja je vselej tudi poglobljeno poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki tokrat drugič zaporedoma ne vključuje Slovenije, saj je komisija tako kot leto prej tudi lani ocenila, da temeljit pregled zanjo ni potreben.
Zimski gospodarski sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.
