Univerza je predlog za revizijo vložila po tem, ko je višje sodišče jeseni lani zavrnilo njeno pritožbo in s tem potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, da mora državi vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete v letih od 2012 do 2015 svojim zaposlenim izplačale v obliki dodatka za stalno pripravljenost.
Univerza je sicer sredstva že vrnila, in sicer skupaj z zamudnimi obrestmi v višini 997.928 evrov, so pojasnili na univerzi in ministrstvu za izobraževanje.
Vrnitev sredstev je zahtevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po tem, ko je inšpektorat za javni sektor leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet ljubljanske univerze, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so zaposlenim, predvsem vodilnim, nezakonito izplačevale dodatek. Ministrstvo je ocenilo, da so bila ta sredstva izplačana nenamensko, zato je od univerze s tožbo zahtevalo, naj jih vrne v proračun.
Tožbeni zahtevek ministrstva se je nanašal na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih od 2012 do 2015, in sicer za tisti del, kjer so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva, ne pa tudi za del, ki je bil izplačal iz drugih virov (npr. tržne dejavnosti).
Na ljubljanski univerzi so ves čas postopka zatrjevali, da fakultete dodatka niso izplačevale iz javnih sredstev, pač pa nejavnih, med drugim iz njihove tržne dejavnosti. Slednje je univerza dokazovala z argumentom, da je v obdobju 2012-2015 po eni strani izpolnila vse svoje obveznosti iz pogodb o financiranju dejavnosti, za katere je prejela proračunska sredstva, na drugi strani pa je bilo teh sredstev premalo za izvedbo vseh pogodbenih obveznosti. Tako naj bi lahko fakultete dodatek izplačevale izključno iz nejavnih sredstev.
Kot je lani jeseni za STA povedal odvetnik univerze Dino Bauk, višje sodišče tej obrazložitvi ni sledilo. Navedlo je, da je za odločitev popolnoma nepomembno, da je univerza izpolnila vse obveznosti iz pogodb o financiranju, da je iz proračuna dobila premalo sredstev in je morala za izpolnitev pogodbenih obveznosti dodajati lastna sredstva, ter da je edino pomembno to, da so univerza oziroma njene članice knjižile sredstva za izplačilo dodatka pod postavko "plače", ki se načeloma izplačujejo iz proračuna.
Večina prejemnikov dodatka je sicer tega vrnila, vseeno pa se je tožilstvo odločilo za kazenski pregon nekaterih odgovornih na fakultetah. Univerza v Ljubljani na drugi strani s tožbo od države zahteva 256.000 evrov, ker je leta 2017 s sindikati javnega sektorja sklenila dogovor o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju, ki je prinesel povišanje plač, pri tem pa univerzi ni zagotovila dodatnih sredstev zanje.
