Dogovor o pogajalskem mandatu so v ponedeljek dosegli veleposlaniki članic pri EU, danes pa so ga dokončno potrdili še ministri. Članice so sprejele odločitev o začetku pogajanj in pogajalske smernice ter uradno imenovale Evropsko komisijo za pogajalko. Glavni pogajalec ostaja Michel Barnier, ki je vodil tudi pogajanja o ločitvenem sporazumu.
Michel Barnier je danes dobil jasen in močan mandat, ki potrjuje pripravljenost unije, da ponudi ambiciozno, široko in uravnoteženo partnerstvo v korist obeh strani, je izpostavila hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve Andreja Metelko-Zgombić.
EU v mandatu na 36 straneh izpostavlja, da mora glede na geografsko bližino EU in Združenega kraljestva ter njuno gospodarsko soodvisnost prihodnje partnerstvo temeljiti na močnih zavezah za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s ciljem odprte in poštene konkurence.
S tem ciljem mandat vključuje zahtevo po ohranitvi visokih standardov, pri čemer naj bi bili evropski standardi referenčna točka, in sicer na področju državnih pomoči, konkurence, podjetij v državni lasti, podnebne politike, zaposlovalnih, socialnih in okoljskih standardov ter določenih davčnih vprašanj.
Unija namerava skleniti prostotrgovinski sporazum z Združenim kraljestvom na podlagi načela nič carin in nič kvot za vse blago, ki vstopa na notranji trg. Ta sporazum naj bi opredeljeval tudi sodelovanje glede carinskih in regulacijskih vidikov ter vključeval reševanje sporov in vzvode za uveljavljanje sporazuma.
Drugo ključno vprašanje za EU, ki je bistveno še zlasti za Francijo, pa je zagotovitev nadaljnjega dostopa do britanskih ribolovnih voda. Mandat predvideva ohranitev sedanjega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda in stabilnih kvot.
Cilj je, da se dogovor o ribištvu doseže do julija, saj se članice unije vsako leto pred poletnim odmorom dogovorijo o ribolovnih kvotah. Ta rok je torej določen, ker ribiči potrebujejo predvidljivost. Če dogovora ne bo do takrat, to sicer ne bo imelo takojšnjih posledic, temveč ga bodo poskušali doseči pozneje.
Mandat vključuje tudi določbe za prihodnje sodelovanje na področjih digitalne trgovine, intelektualne lastnine, javnega naročanja, mobilnosti, prometa in energije.
EU želi vzpostaviti tudi celovito varnostno partnerstvo z Združenim kraljestvom, ki naj bi vključevalo sodelovanje organov pregona in pravosodnih organov v kazenskih zadevah ter na področju zunanje politike, varnosti in obrambe.
Za Slovenijo bo v pogajanjih ključen celoten gospodarski spekter, zlasti interesi malih in srednjih podjetij, liberalni pristop na področju prometa, koordinacija sistemov socialne varnosti, pravosodno sodelovanje na področju kazenskih zadev in nadaljnje sodelovanje na področju javnega zdravja, pozorni pa bodo tudi na občutljivosti na področju digitalne trgovine, predvsem z vidika varnosti osebnih podatkov, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn.
Prav tako je za Slovenijo po Marnovih besedah ključno ohraniti enotnost sedemindvajseterice, na sploh zavarovati interese gospodarstva in državljanov ter ohraniti nedotaknjene pogoje za razvoj in poglobitev politik EU na področjih enotnega trga ter varnostne in obrambne politike.
Marn je tudi pojasnil, da bo sama pravna narava sporazuma predvidoma določena junija, ko bodo opravili pregled dotedanjega poteka pogajanj, ter da bo Barnier v prihodnjih mesecih obiskal države in nacionalne parlamente.
Glavni pogajalec Barnier je v odzivu na izjave britanske strani v minulih dneh, ki vzbujajo vtis, da ne želijo spoštovati dogovora o meji na irskem otoku iz ločitvenega sporazuma, izrecno izpostavil, da je nujno zagotoviti dosledno izvajanje izstopnega sporazuma ter da je to tudi nujno za uspeh pogajanj o prihodnjih odnosih.
Do konca meseca bo po Barnierjevih besedah vzpostavljen tudi skupni odbor, predviden z ločitvenim sporazumom, ki bo bdel nad izvajanjem ločitvenega sporazuma. EU bo v njem zastopal podpredsednik komisije Maroš Šefčovič.
Z brexitom se je 1. februarja začelo prehodno obdobje, v katerem se za državljane in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ne spremeni nič, saj Združeno kraljestvo ostaja v notranjem trgu in carinski uniji ter pod jurisdikcijo Sodišča EU.
To prehodno obdobje se izteče konec leta, kar je tudi rok za sklenitev novega sporazuma. Mogoče ga je sicer podaljšati, za največ dve leti, a v Londonu to možnost zavračajo. Za podaljšanje se je treba dogovoriti do julija.
Časovni pritisk bo velik izziv. Dejanskega časa za pogajanja bo le okoli osem mesecev. Dogovor naj bi bilo namreč treba doseči do oktobra, da bi bilo dovolj časa še za ratifikacijo.
