Indeks finančne tajnosti 2020 ugotavlja, da se je finančna transparentnost v svetu v povprečju izboljšala. Obenem pa poziva k sankcijam za države, ki so na indeksu nazadovale, kot so ZDA, Kajmanski otoki in Velika Britanija.
Vrh lestvice držav, ki v svetu najbolj prispevajo k finančni tajnosti, je sicer dolgo zasedla Švica, tokrat pa je prišlo do spremembe.
Slovenija je z majhnim deležem svetovnega trga finančnih storitev za nerezidente ter z nadpovprečno transparentnostjo finančnega in pravnega sistema na samem koncu seznama v poročilo vključenih držav.
"Svet je začel zmagovati v boju proti finančni tajnosti in to je dobra novica za vse," je poudaril direktor mreže Tax Justice Network Alex Cobham. A je hkrati opozoril: "Pred nami je še veliko dela - naše vlade morajo okrepiti svoja prizadevanja."
Strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta Maruša Babnik je dodala, da je uvrstitev Slovenije na dno lestvice glede na velikost trga in že sprejete ukrepe pričakovana. "Indeks finančne tajnosti omogoča vpogled, kje imamo še prostora za izboljšave, po drugi strani pa mora služiti tudi kot opozorilo, saj si ne smemo privoščiti, da se v stališčih pridružujemo državam, kot so Luksemburg, Malta, Ciper in Irska, ko gre za vprašanja transparentnega poslovanja na mednarodnem nivoju," je izpostavila.
Omenjene države so namreč v prvi trideseterici indeksa in z njimi Slovenija, s še nekaterimi drugimi državami, blokira napredovanje EU pri uvedbi javnega poročanja po državah o ustvarjenih dobičkih in plačanih davkih za multinacionalke. "Slovenija po nekaterih konzervativnih ocenah vsako leto izgubi okoli 140 milijonov evrov davčnih prihodkov zaradi prenašanja dobičkov v znane davčne oaze. V našem interesu je, da aktivno zahtevamo večjo preglednost tudi od drugih držav," je izpostavila Babnikova.
Slovenija se na mednarodnem parketu še vedno ne zavzema za rešitve, ki bi pripomogle k bolj preglednemu mednarodnemu finančnemu sistemu, se je strinjal generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Tomić. "Pričakujemo, da se bo Slovenija v prihodnosti aktivno zavzemala za večjo transparentnost in preprečevanje zlorab finančnega sistema, zaradi katerih trpi tudi slovenski proračun," je dejal.
Indeks kaže napredek na področju avtomatične izmenjave podatkov med državami ter registracije lastništva, vključno z registracijo dejanskega lastništva, obenem pa je na področju poročanja po posameznih državah premik naprej skoraj neopazen. Kljub temu pa nekatera večja podjetja že prostovoljno poročajo te podatke.
"Pozivamo, da države dohitijo potrebe in zahteve investitorjev, javnosti, podjetij, davčnih svetovalcev in nenazadnje zakonodajalcev samih ter tudi uzakonijo obvezno javno objavljanje podatkov o ustvarjenih dobičkih in plačanih davkih podjetij za vsako državo, v kateri poslujejo," je poudaril Babnik.
