Za tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo poslanci v sredo na voljo skoraj sedem ur. Gre za zadnjo vsebinsko točko na seji, glasovanje je predvideno v sredo zvečer. Zatem so predvidene le še mandatno-volilne zadeve, izhaja iz časovnice seje, ki jo je danes potrdil kolegij predsednika DZ.
Glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pričakovati burno razpravo, vloženih je tudi nekaj dopolnil. Koalicija si o rešitvah ni enotna, zato je težko napovedati podporo posameznim dopolnilom in tudi končni različici novele, ki jo je sicer v parlamentarni postopek vložila Levica.
SD v tretji obravnavi z dopolnilom ponovno predlaga določitev solidarnostne lestvice plačevanja obveznega prispevka, a s predlogom že v dosedanjem postopku ni bila uspešna.
V LMŠ pa želijo z dopolnilom zvišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Potem ko so v drugi obravnavi iz novele umaknili finančno varovalko, pa želi LMŠ zdaj z dopolnilom vrniti določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
Minister za zdravje Aleš Šabeder meni, da predlog zlasti s tem dopolnilom zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem na ministrstvu za finance odprti obveznosti iz državnega proračuna nasprotujejo in predlagajo uporabo dikcije, da bo proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, vendar največ do višine 10 milijonov evrov v letu 2021.
V torek pa bodo poslanci med drugim opravili prvo obravnavo vladnega predloga dopolnitev zakona o nadzoru državne meje in predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Predvideni sta skupni uvodni predstavitvi, predstavitve stališč poslanskih skupin in razprava k obema predlogoma zakonov. Za to imajo poslanci na voljo skoraj devet ur.
Gre za zakonodajo, ki naj bi omogočila pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž. Zakonska predloga med drugim sankcionirata nošenje imitacij orožja in uniform.
V sredo pa bodo poslanci na zahtevo državnega sveta ponovno odločali o vladni noveli zakona o davku na tonažo. Za to točko dnevnega reda imajo na voljo eno uro. Novela bi posebno ureditev plačevanja davka za ladjarje podaljšala za deset let, državni svetniki pa menijo, da bo Slovenija s sprejemom zakona dokončno izgubila svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice.
Podpora predlogu ob ponovnem odločanju, na katerem potrebuje vsaj 46 poslanskih glasov, je precej negotova, saj je ob prvem glasovanju zanj glasovalo le 41 poslancev, medtem ko jih je bilo 39 proti. Novele ob ponovnem odločanju ni podprl niti odbor za finance.
Dobre tri ure imajo poslanci v sredo na voljo za obravnavo predloga novele zakona o delavcih v državnih organih, s katero bi na predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč (SMC) odpravili neenakost zaposlenih v državnih organih pri priznavanju dodatnih dni dopusta.
V torek pa bodo opravili drugo obravnavo predloga sprememb zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki izenačujejo zneska za malico za delavce v javnih in zasebnih komunalnih podjetjih. Predlagatelj zakona je skupina volivk in volivcev. Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije sta novembra lani v DZ vložila več kot 7000 podpisov za spremembo zakona.
Parlamentarni odbor za delo je predlog podprl brez glasu proti, kar kaže, da se mu tudi na seji verjetno obeta podpora.
V torek imajo poslanci slabo uro na voljo še za drugo obravnavo predloga novele zakona o tajnih podatkih, s katero želi vlada izboljšati učinkovitost sistema in zagotoviti večjo varnost teh podatkov.
Eno uro imajo na voljo tudi za vladni predlog resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec želi vlada nasloviti predvsem potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni prihodka kmetov ter s tem po zmanjševanju velike odvisnosti od subvencij.
Ljubljana, 24. januarja (STA)
Foto: STA
