"Za uspešen boj s korupcijo mora biti politična volja za preprečevanje korupcije trajna. A v Sloveniji tega ne zaznavamo, saj frazi, kot sta "boj proti korupciji" in "ničelna stopnja tolerance do korupcije", zvenijo le v političnih govorih, udejanjijo pa se le redko," so na KPK zapisali v sporočilu za javnost. Izpostavili so, da tudi ugotovitve komisije o kršitvah najpomembnejših institutov prepogosto izzvenijo, sankcij za kršitelje pa ni. Komisija je zato znova pozvala k uvedbi ustreznih mehanizmov sankcioniranja voljenih funkcionarjev, za katere v slovenskem pravnem redu ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.
Po oceni KPK je zavedanje pomembnosti integritete in etičnih standardov funkcionarjev v slovenskem političnem prostoru na zelo nizki ravni, kar je razlog za stagnacijo pri zaznavi korupcije. "Krepitev integritete javnega sektorja, ki vodi do zmanjšanja zaznave korupcije, je stvar vsakega posameznika in vsak javni uslužbenec lahko pripomore k skupnemu cilju - k boljšemu javnemu servisu za državljane, k sistemu, ki deluje transparentno, v katerem je poraba javnih sredstev transparentna in kjer ljudje zaupajo v delovanje pravne države," so prepričani na KPK.
Na komisiji so prepričani, da dokler bodo najpomembnejši funkcionarji na državni in lokalni ravni raje brez argumentov zavračali ugotovitve komisije kot pa prevzeli odgovornost za lastna ravnanja ali dejanja podrejenih, napredka na lestvici zaznave korupcije ne moremo pričakovati.
Opozorili so tudi na neustrezen zakonski ovir za delovanje KPK: "Šest let je minilo od zelo jasnih in glasnih opozoril, da je sistemski okvir za delovanje komisije neustrezen. In v šestih letih ga politika ni uspela izboljšati." Opozarjajo, da tudi novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne ponuja odgovorov na nekatera poglavitna vprašanja in dileme pri delovanju komisije.
Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International (TI) za lani zasedla 35. mesto med 180 državami. Na lestvici od 0 do 100, pri čemer ocena 0 pomeni visoko koruptivnost, 100 pa "zelo čisto" državo, je dosegla oceno 60. Slovenija od leta 2012 ne beleži napredka ter je pod povprečjem EU (64) in OECD (68), opozarjajo v TI Slovenia. Slovenija je ob enaki oceni glede na lani na lestvici napredovala za eno mesto.
Ljubljana, 23. januarja (STA)
