Svetniki so poudarili, da je bil cilj zakona odprava ugotovljene protiustavnosti določb zakona o bančništvu oz. izvedbe sanacije bank konec leta 2013, ki je vključevala tudi izbris obveznosti bank do imetnikov delnic in podrejenih obveznic, a te naloge ne opravlja.
Državni svet ocenjuje, da bi glede na številne člene, ki niso v skladu z ustavo, ter pomen teh členov za izvajanje zakona, zakon kot celota izgubil svojo funkcijo in ga ne bo možno izvrševati. Zato predlaga, da ustavno sodišče zakon v celoti razveljavi, še pred vsebinsko odločitvijo pa predlagajo začasno zadržanje njegovega izvajanja.
Med drugim svetniki izpodbijajo ustavno skladnost omejevanja možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila po zakonu in tudi omejevanja višine nadomestila.
Nekdanji imetniki podrejenih obveznic NLB in Nove KBM ter nekdanjih Abanke Vipa, Banke Celje, Probanke in Factor banke, katerih vrednost je bila ob sanaciji bank izničena, se bodo namreč skladno z zakonom lahko odločili za pavšalno nadomestilo. Zahtevek bodo morali na Banko Slovenije vložiti v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do približno sredine marca. S tem pa se bodo odpovedali pravici, da bi do odškodnine lahko prišli po sodni poti na podlagi tega zakona ali katere od drugih pravnih podlag.
A pravico do nadomestila, ki predstavlja socialni korektiv za fizične vlagatelje, bodo lahko uveljavljali le tisti, kateri bruto letni dohodki leta 2013 niso presegali povprečne bruto plače v višini 18.278,16 evra. Vlagatelju se bo lahko povrnilo do 80 odstotkov vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja, nadomestilo pa ne bo smelo presegati 20.000 evrov za vsak posamičen red vrednostnega papirja.
Državni svet zahteva tudi presojo ustavnosti omejevanja najvišjega zneska odškodnine. Pri morebitno sodno dosojeni odškodnini in obrestih je namreč postavljena omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.
Neskladno z ustavo je po oceni državnega sveta tudi določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine in o zbiranju in obdelavi podatkov v virtualni podatkovni sobi.
Poleg tega med drugim menijo, da je z zakonom predvideno sodno varstvo za imetnike izbrisanih obveznosti bank neučinkovito. Za sodne postopke bo v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje namreč pristojno sodišče v Mariboru, kjer so v postopku sprejemanja zakona opozorili na morebitne težave.
Zakon je sicer začel veljati 19. decembra, z njegovo uveljavitvijo pa je DZ s precejšnjo zamudo izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Državni svet je z zahtevo za presojo ustavnosti sledil Banki Slovenije, ki je svojo zahtevo vložila v začetku tega meseca. Po njihovem krši prepoved monetarnega financiranja in posega v finančno neodvisnost centralne banke.
Svetniki so sicer danes obravnavali tudi predlog dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta med drugim določa, da morajo študenti zdravstvene dejavnosti za priznanje poklicne kvalifikacije izkazati tudi znanje slovenskega jezika.
Kot so navedli v DS, predlagana rešitev dokazovanje znanja jezika izenačuje za vse primere. S tem se rešuje po mnenju državnih svetnikov neupravičen problem italijanskih študentov fizioterapije, ki so jim spremembe, nastale v času njihovega študija, onemogočile opravljanje poklica.
Predsednik Alojz Kovšca je tudi predlagal, da ministrstvo za kulturo in vlada uredita financiranje Parka vojaške zgodovine Pivka na način in v višini, primerljivi z drugimi slovenskimi muzeji. Ekipi Parka vojaške zgodovine je s sodelovanjem Občine Pivka namreč uspelo v 13 letih območje starih pivških vojašnic preobraziti v največji muzejski kompleks v Sloveniji, ki je postal tudi eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev.
